Študijski center za industrijsko demokracijo

Kako do učinkovitega timskega dela in večje odgovornosti članov v svetih delavcev

V četrtek in petek, dne 18. in 19. oktobra so se na posvetu z gornjim naslovom v Hotelu Jelovica na Bledu zbrali predsedniki svetov delavcev (in njihovi namestniki) v okviru Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij. Ugotovitve, sklepi in priporočila s tega posveta so lahko vsekakor širše pomembni za nadaljnji razvoj sistema delavske participacije v Sloveniji, zaradi česar tej tematiki tokrat tudi namenjamo celotno številko revije.

Že naslov posveta pove, da so se udeleženci ukvarjali izključno s problematiko, ki zadeva interna (notranja) organizacijska vprašanja in medsebojna razmerja v svetih delavcev, od katerih je seveda v veliki meri odvisna tudi (zunanja) učinkovitost njihovega delovanja. To pomeni, da se tokrat niso dotikali problematike, s katero se sicer srečujejo v odnosu do poslovodstev, in z drugo "eksterno" problematiko, ampak so skušali "pometati izključno pred svojim lastnim pragom" ter iskati odgovore na vprašanje, kje se skrivajo poglavitne notranje slabosti v svetih delavcev in kako jih učinkovito opravljati. Orientirali so se torej le na tiste probleme pri delovanju svetov delavcev, za katere niso "kriva" niti poslovodstva, niti zakonodaja, niti kdorkoli drug "od zunaj", temveč izhajajo iz svetov delavcev samih, se pravi iz

- njihove notranje organiziranosti,

- njihovega pristopa k delu in iz

- osebnega odnosa njihovih članov do opravljanja soupravljalskih funkcij.

Dejstvo je namreč, da predsedniki svetov delavcev že nekaj časa opozarjajo, da je marsikaj od tega, kar sicer bistveno zmanjšuje učinkovitost delovanja teh organov, narobe tudi znotraj njih samih. Zato bi bilo zelo napačno, če bi se še naprej neprestano pritoževali le nad pogosto še vedno odklonilnim odnosom menedžmenta do delavskega soupravljanja nasploh, nad slabo zakonodajo in podobnimi "eksternimi" problemi kot edinimi razlogi za počasnejši razvoj na tem področju. Čas je da se sveti delavcev "obrnejo vase" in del problemov začnejo odpravljati tudi pri sebi. Odkrito priznavanje in odpravljanje lastnih notranjih problemov namreč ni znak šibkosti, ampak je obratno znak potrebne notranje moči, brez katere sicer ni napredka.

Zato bi bilo najslabše, kar bi se lahko v obravnavanem smislu zgodilo, če bi sveti delavcev zapadli pod vpliv parole, da njihova morebitna "samokritičnost" namesto pozitivnih učinkov lahko povzroči le to, da bodo na ta način sami sebe po nepotrebnem "diskreditirali" v očeh vodstev podjetij in zaposlenih. V resnici si lahko sveti delavcev svoj ugled in verodostojnost tako pri vodstvih podjetij kot pri zaposlenih seveda ustvarjajo le s svojimi konkretnimi dejanji in ravnanji, ne pa z morebitnim naivnim prikrivanjem lastnih slabosti navzven in celo pred samim seboj.

Udeleženci posveta so skozi poglobljeno razpravo temeljito analizirali stanje notranje organizacije dela in odgovornosti v svetih delavcev, proučili pomembnejše možne ukrepe za izboljšanje stanja (sprejem etičnega kodeksa članov svetov delavcev in z njim povezanih morebitnih dopolnitev poslovnikov svetov delavcev, po možnosti uvedba diferenciranega nagrajevanja članov svetov delavcev, pospeševanje izobraževanja in usposabljanja članov svetov delavcev itd.) ter sprejeli tudi ustrezna skupna priporočila, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

I.

ANALIZA UČINKOVITOSTI NOTRANJE ORGANIZACIJE DELA IN ODGOVORNOSTI V SVETIH DELAVCEV

Nasplošno je vsekakor treba ugotoviti, da je bil v dobrih osmih letih veljavnosti zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju dosežen ogromen napredek pri razvoju učinkovite notranje organizacije in metod delovanja svetov delavcev slovenskih podjetjih v primerjavi z začetnim stanjem. Kljub temu pa si ne bi smeli zatiskati oči pred nekaterimi še vedno prisotnimi notranjimi slabostmi in negativnimi pojavi, katerih odpravljanja se je treba v interesu zagotavljanja še večje učinkovitosti delovanja svetov delavcev v bodoče lotiti čimprej. Stanje v tem pogledu sicer ni kritično do te mere, da bi utemeljevalo kakršnokoli črnogledost glede bodočega razvoja delavskega soupravljanja v Sloveniji, vendar pa bi sveti delavcev lahko z morebitnim ignoriranjem ugotovljenih notranjih slabosti in negativnih pojavov storili napako, ki bi se jim utegnila sčasoma krepko maščevati. Pri tem se je treba zavedati, da slabosti, ki izvirajo iz njih samih, sveti delavcev lahko samo sami tudi uspešno odpravijo.

Udeleženci posveta so v dokaj samokritično intonirani razpravi opozorili na nekatere najpomembnejše od omenjenih notranjih slabosti in negativnih pojavov, ki jih zaznavajo znotraj svojih svetov delavcev. Ker smo o nekaterih v tej reviji že pisali, podrobneje pa jih analiziramo tudi v okviru v nadaljevanju objavljene obrazložitve k sprejetemu etičnemu kodeksu članov svetov delavcev, jih bomo na tem mestu le na hitro preleteli, in sicer:

1.

Kot prvo se v mnogih, če ne že kar v večini svetov delavcev srečujejo z velikim pomanjkanjem timskega oziroma kolektivnega dela, kar se navzven kaže v tem, da se je precejšen del članov popolnoma pasiviziral, medtem ko je pretežni del bremena celotnega delovanja (tako v iniciativnem kot tudi v izvedbenem smislu) obležal predvsem na predsedniku in morda še peščici članov.

Možni razlogi za takšno stanje so po mnenju udeležencev lahko zlasti naslednji:

a) nesprejem programa dela sveta delavcev, ki bi ustrezno osmislil delovanje celotnega organa in posameznih članov ter jih motiviral za većje angažiranje v tej funkciji;

b) dejstvo, da se nekateri člani še niso povsem zavedli pomena in resnosti te funkcije v sistemu korporacijskega upravljanja;

c) pomanjkanje ustrezne stopnje notranje moralne odgovornosti pri nekaterih članih;

d) apatija zaradi premajhne dosedanje učinkovitosti sveta delavcev;

e) nestimulativen (egalitaren) sistem nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev, ki ni odvisen od dejanske aktivnosti in angažiranja posameznikov;

f) pomanjkljiva usposobljenost predsednika sveta delavcev za timsko vodenje tega organa.

2.

Drug sklop obravnavanih internih problemov v svetih delavcev predstavljajo nekateri odklonski pojavi pri delovanju posameznih članov (ali v nekaterih primerih kar svetov delavcev v celoti), ki so posledica nerazumevanja bistva in prave vsebine te funkcije, kažejo pa se predvsem v dveh smereh:

a)

Nekateri člani še vedno niso dojeli, da sedanji sveti delavcev v sistemu delavskega soupravljanja niso isto kot nekdanji delavski sveti v sistemu delavskega samoupravljanja in so se dali izvoliti v svet delavcev z velikimi ambicijami v smislu pričakovanega odločilnega vpliva tega organa na ključne upravljalske odločitve v podjetju. Žal se največkrat zgodi, da ti ljudje običajno iz enega ekstrema (pretirana upravljalska pričakovanja) zapadejo v drug ekstrem (apatija, malodušje, nezainteresiranost), potem ko ugotovijo realne razsežnosti možnega (so)odločanja v okviru sistema delavske participacije v sodobnem podjetju. V tem smislu potem pogosto znotraj sveta delavcev tudi delujejo skrajno destruktivno.

b)

Nekateri člani, zlasti tisti, ki so hkrati tudi v vlogi sindikalnih zaupnikov v podjetju, pa v svetu delavcev delujejo kar kot "delegati" svojega sindikata v tem organu, namesto kot "delegati" zaposlenih, ki so jih izvolili. Tudi takšno delovanje, ki je v glavnem posledica nerazumevanja temeljnih razlik med sindikalizmom in soupravljanjem, ima seveda lahko vrsto negativnih posledic (neustrezno vnašanje sindikalnih vsebin in metod dela v dejavnost sveta delavcev, spreminjanje sveta delavcev v poligon za medsebojno obračunavanje različnih sindikatov v podjetju itd.) za učinkovitost delovanja svetov delavcev.

3.

Tretji sklop obravnavanih notranjih problemov v svetih delavcev predstavljajo primeri "nepoštenega" odnosa določenih članov do funkcije, ki jo opravljajo, pri čemer so udeleženci opozorili zlasti na posamezne primere karierizma in koristoljubja na račun članstva v svetu delavcev.

Omenjena odklonska pojava zaenkrat seveda še nimata kakih alarmantnih razsežnosti, vendar pa ju je tu in tam že mogoče zaznati. Zdi se, da hkrati z naraščanjem pomena (in tudi ugleda) svetov delavcev v sistemu korporacijskega upravljanja raste tudi zanimanje za soupravljalske funkcije (članstvo v svetih delavcev in nadzornih svetih) med ljudmi, ki imajo namesto želje po učinkovitem zastopanju interesov kolektiva pred očmi predvsem lastne interese po dodatnem zaslužku (v obliki nagrad in sejnin) in ustvarjanju kariere preko teh funkcij.

Konkretne pojavne oblike karierizma in koristoljubja na račun članstva v svetu delavcev so natančneje analizirane v obrazložitvi k etičnemu kodeksu članov svetov delavcev, v večji meri pa jih je zaznati predvsem v okviru nekaterih svetov delavcev, katerim teče že drugi mandat.

4.

Četrtega od pomembnejših problemskih sklopov, od katerih je močno odvisna učinkovitost delovanja svetov delavcev in so v veliki meri tudi interne narave, tvori problematika izobraževanja in usposabljanja članov svetov delavcev za opravljanje njihovih funkcij.

Notorno dejstvo je, da brez neprestanega specializiranega izobraževanja in usposabljanja ni mogoče uspešno delovanje v funkciji člana sveta delavcev. Hkrati pa je nesporno tudi dejstvo, da smo v praksi še zelo daleč od tega, da bi člani svetov delavcev izobraževanju in usposabljanju za te funkcije namenili vsaj 40 ur letno, kolikor jim zagotavlja zakon. Prav premajhna usposobljenost članov pa je brez dvoma ena glavnih ovir za učinkovitejše delovanje svetov delavcev.

Razlogi za premajhen obseg izobraževanja in usposabljanja članov svetov delavcev pa niso samo na strani delodajalcev (preobremenjevanje z delom, varčevanje pri sredstvih), ampak tudi na strani svetov delavcev in njihovih članov samih (nerazumevanje izobraževanja kot dolžnosti, pomanjkanje načrtovanja izobraževanja itd.). Zlasti s slednjimi so se ukvarjali tudi udeleženci posveta, podrobnejša analiza te problematike pa je vsebovana v članku mag. Rajka Bakovnika v nadaljevanju.

5.

Poleg zgoraj navedenih glavnih problemskih sklopov je razprava opozorila še na nekatere notranje slabosti v delovanju svetov delavcev, ki pa jih bo treba podrobneje še proučiti. Morda bi zaenkrat od teh veljalo posebej opozoriti le na problem zagotavljanja kontinuitete v delovanju svetov delavcev. Pogosto se namreč dogaja, da se z novim mandatom zamenja celoten svet delavcev vključno s predsednikom, tako da je treba pri delu ponovno "štartati" praktično iz ničle. To seveda ni dobro, saj vsak nov svet delavcev potrebuje nekaj časa, da se notranje usposobi za normalno funkcioniranje. Zato bo treba temu problemu v bodoče posvetiti posebno pozornost.

Na osnovi gornje analize stanja notranje organizacije dela in odgovornosti v svetih delavcev so udeleženci v nadaljevanju najprej obravnavali in sprejeli "Etični kodeks članov svetov delavcev", ter nato oblikovali še nekatera skupna "priporočila o ukrepih za uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti v svetih delavcev". Še pred sprejetjem skupnih priporočil pa so udeleženci poslušali tudi predavanje na temo "Učinkovito timsko delo v svetu delavcev", v okviru katerega jim je Matjaž Košir, izvedenec za področje medosebnega komuniciranja z mednarodno licenco trenerja Treninga Dale Carnegie posredoval nekatera glavna navodila za uspešno timsko vodenje delovanja sveta delavcev.

Eden najpomembnejših dosežkov tega posveta je brez dvoma sprejem Etičnega kodeksa članov svetov delavcev, ki je po enotnem mnenju udeležencev vsekakor temeljni predpogoj za začetek učinkovitega preseganja ugotovljenih notranjih slabosti in negativnih pojavov v svetih delavcev. Z njim se namreč določajo moralni lik in vrednote, osnovna načela delovanja ter temeljne dolžnosti člana sveta delavcev, česar je doslej praksa močno pogrešala. S tem se namreč zagotovlja podlaga za enotno razumevanje bistva in pričakovanega načina opravljanja funkcije člana sveta delavcev, istočasno pa kodeks lahko služi kot praktično vodilo za usmerjanje delovanja posameznikov v tej funkciji ter kot učinkovit pripomoček za konkretno uveljavljanje njihove odgovornosti pri njenem opravljanju.

II.

PRIPOROČILA

O UKREPIH ZA UVELJAVLJANJE KOLEKTIVNEGA DELA IN ODGOVORNOSTI V SVETIH DELAVCEV

Glede na širino in razvejanost problematike uveljavljanja kolektivnega dela in večje odgovornosti članov svetov delavcev lahko program konkretnih ukrepov, ki naj bi se izvajali v okviru posameznega sveta delavcev za izboljšanje stanja na tem področju, temelji le na kombinaciji različnih organizacijskih, motivacijskih in normativnih ukrepov. Takšen program naj bi po priporočilih Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij zajemal predvsem naslednje možne ukrepe, ki pa jih seveda vsak svet delavcev izbira in uporablja povsem po svoji presoji in v odvisnosti od konkretnih razmer:

1.

Temeljita seznanitev z etičnim kodeksom članov svetov delavcev (v nadaljevanju: etični kodeks) preko obravnave na seji sveta delavcev in eventualni sprejem kodeksa kot sestavnega dela poslovnika sveta delavcev zaradi zagotovitve normativne podlage tudi za pravno sankcioniranje njegovih določil.

2.

Hkrati z obravnavo etičnega kodeksa se v svetu delavcev opravi tudi konkretna kritična analiza stanja glede delovanja in ravnanj posameznih članov z vidika določil kodeksa in sprejme dogovor o ukrepih, pri čemer lahko podlago za analizo predstavlja:

- kritična ocena, ki jo pripravi predsednik za vse člane ali

- samokritična ocena (javna ali tajna, ustna ali pisna), ki jo opravi vsak član zase.

3.

Sprejem dopolnitev poslovnika sveta delavcev (glej vzorec!) zaradi zagotavljanja možnosti za učinkovitejšo praktično realizacijo določil etičnega kodeksa (zlasti v zvezi z zaostrovanjem odgovornosti članov), v okviru katerih se uredijo najmanj naslednja vprašanja:

a) obveznost volilne komisije, da vsakega kandidata za člana sveta delavcev seznani z etičnim kodeksom in ga pozove, da poleg izjave o strinjanju s kandidaturo podpiše tudi izjavo, da bo pri svojem delu spoštoval njegova določila;

b) pristojnost predsednika sveta delavcev, da samostojno odreja začasne in občasne zadolžitve članom;

c) dolžnost sveta delavcev permanentno izvajati ukrepe za dosledno spoštovanje določil etičnega kodeksa, ki obsega:

 

    • tekoče reagiranje na morebitne primere kršitev s strani posameznih članov,

 

  • najmanj enkrat letno pripravo celovite analize delovanja svojih članov z vidika določil etičnega kodeksa s programom ukrepov;

d) morebitne "interne" sankcije za kršitev določil etičnega kodeksa (opomin predsednika, interni opomin sveta delavcev, javni opomin sveta delavcev, odvzem pravice do nagrade, pobuda za začetek postopka za odpoklic), ter način njihovega sprejemanja in izvrševanja;

e) obveznost letnega poročanja in predstavitve programa dela sveta delavcev za naslednje leto zboru delavcev, pri čemer je sestavni del poročila tudi analiza delovanja posameznih članov s potrebnimi ukrepi.

4.

Sprejem ukrepov s področja motivacije za prizadevnejše delovanje članov sveta delavcev, kamor sodijo zlasti:

a) obvezen sprejem letnega programa dela sveta delavcev, ki zagotavlja ustrezno vsebinsko delovanje sveta delavcev kot celote in hkrati osmišlja delovanje vsakega posameznega člana ter preprečuje pojave malodušja in nezainteresiranosti, ki so pogosta posledica "brezciljnega" delovanja in izgube "orientacije" pri delu svetov delavcev;

b) zagotovitev (preko participacijskega dogovora) ustreznih sredstev s strani podjetja za nagrajevanje dela neprofesionalnih članov sveta delavcev;

c) ureditev (s participacijskim dogovorom ali s posebnim pravilnikom - glej vzorec!) internega ocenjevanja in diferenciranega nagrajevanja članov sveta delavcev v odvisnosti od njihove dejanske aktivnosti.

5.

Sprejem internega organizacijskega načrta kot sestavine programa dela sveta delavcev in v njegovem okviru:

a) določitev enakomerne porazdelitve stalnih zadolžitev članom sveta delavcev (sodelovanje v raznih odborih in delovnih telesih, poverjeništvo za posamezna področja dela, vodenje zapisnikov in opravljanje administrativno - tehničnih opravil za svet delavcev itd.) po načelu, da mora imeti vsak član sveta delavcev praviloma vsaj eno stalno zadolžitev;

b) preciziranje obsega ter oblik in načinov (uradne ure, sestanki organizacijskih enot ipd.) obveznega kontaktiranja vsakega člana sveta delavcev z njegovo "bazo";

c) določitev ukrepov za zagotovitev optimalnih pogojev (materialnih in drugih) za ustrezno funkcionalno izobraževanje in usposabljanje članov sveta dela, na podlagi predhodne analize vzrokov, ki v konkretnem podjetju zavirajo uresničevanje te njihove pravice in dolžnosti;

d) določitev plana izobraževanja članov za prihodnje leto kot podlage za usmerjanje posameznih članov v različne organizirane oblike izobraževanja, in sicer na podlagi analize izobraževanj, ki so jih posamezniki že absolvirali;

e) določitev cilja, da plan izobraževanja članov sveta delavcev postane sestavni del letnega plana izobraževanje v podjetju.

6.

Sistematično uvajanje sodobnih prijemov za uveljavljanje timskega načina delovanja sveta delavcev, pri čemer je potrebno v ta namen zagotoviti ustrezno strokovno usposabljanje predsednika in članov.

7.

Zagotovitev ustrezne kontinuitete ob novih volitvah v svet delavcev (zlasti na predsedniški funkciji), pri čemer je konkreten način uresničevanja tega cilja v posameznem podjetju potrebno proučiti posebej in v sodelovanju s sindikati kot glavnimi nosilci kadrovanja v svet delavcev.

Na tej spletni strani pa objavljamo tudi vse vzorce aktov (dopolnitve poslovnika, pravilnik o internem diferenciranem nagrajevanju) ter druge konkretne usmeritve in navodila, obravnavana na posvetu ZSDSP "Kako do učinkovitejšega timskega dela in večje odgovornosti v svetih delavcev", ki lahko svetom delavcev služijo kot koristen pripomoček za realizacijo gornjih priporočil v praksi.

Opomba:

Etični kodeks članov svetov delavcev z obrauložitvijo je objavljen pod rubriko Strokovne informacije - Predpisi o delavski participaciji, ostali dokumenti pa v nadaljevanju spodaj.

 

III.

Vzorec možnih dopolnitev poslovnika sveta delavcev v zvezi z zaostrovanjem odgovornosti članov je eden izmed pripomočkov, s pomočjo katerih lahko sveti delavcev celoviteje realizirajo priporočila ZSDSP o ukrepih za uveljavljanje kolektivnega dela in odgovornosti. Predlagane dopolnitve, ki so seveda povsem fakultativnega značaja, se tesno navezujejo na določila Etičnega kodeksa članov svetov delavcev, smiselnost njihovega sprejetja pa je obširneje utemeljena v obrazložitvi k 13. členu kodeksa.

VZOREC

DOPOLNITVE POSLOVNIKA SVETA DELAVCEV

V ZVEZI Z ZAOSTROVANJEM ODGOVORNOSTI ČLANOV

 

I. V poglavju o postopku volitev članov sveta delavcev se doda naslednja določba:

... člen

Volilna komisija je dolžna vsakemu kandidatu za člana sveta delavcev takoj po uradni vložitvi kandidature posredovati besedilo etičnega kodeksa članov svetov delavcev z obrazložitvijo in ga pozvati, da poleg že podpisane izjave o strinjanju s kandidaturo še pred dokončnim oblikovanjem kandidatne liste za volitve podpiše tudi izjavo z naslednjim besedilom: "Podpisani ............. - kandidat za člana sveta delavcev izjavljam, da sem seznanjen z etičnim kodeksom članov svetov delavcev in ga bom v primeru izvolitve dosledno spoštoval pri svojem delu."

Volilna komisija ima pravico pred volitvami na ustrezen način seznaniti volilce z imeni kandidatov, ki niso podpisali izjave iz prejšnjega odstavka.

 

II. V poglavju o nalogah in pristojnostih predsednika sveta delavcev se doda naslednja določba:

... člen

Predsednik sveta delavcev ima pravico po svoji presoji odrejati zadolžitve posameznim članom v zvezi z izvajanjem tekočih aktivnosti sveta delavcev, le - ti pa so jih dolžni sprejeti. V primeru, da član odkloni zadolžitev, o upravičenosti odklonitve odloča svet delavcev.

Stalne zadolžitve lahko članom odreja samo svet delavcev s svojim sklepom.

Morebitna neupravičena odklonitev zadolžitve v smislu tega člena se obravnava in sankcionira po določilih tega poslovnika o odgovornosti članov sveta delavcev.

 

III. Dodati novo poglavje z naslovom "Odgovornost članov sveta delavcev" ali obstoječe poglavje s tem naslovom dopolniti z naslednjimi določbami:

 

... člen

Sestavni del tega poslovnika so tudi določila etičnega kodeksa članov svetov delavcev, ki ga je sprejelo Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (v nadaljevanju: etični kodeks).

 

... člen

Svet delavcev je dolžan izvajati ukrepe za dosledno spoštovanje določil etičnega kodeksa v praksi. V ta namen je dolžan tekoče reagirati na morebitne primere kršitev določil etičnega kodeksa s strani posameznih članov sveta, najmanj enkrat letno pa na podlagi kritičnega poročila predsednika ali na drugi ustrezni strokovni podlagi (rezultati samoocenjevanja in medsebojnega ocenjevanja članov po vnaprej dogovorjeni metodologiji, predhodna anketa med zaposlenimi in podobno) na svoji seji celovito analizirati tudi delovanje vseh svojih članov z vidika določil etičnega kodeksa in sprejeti program ukrepov za odpravo ugotovljenih odklonov.

Analiza iz prejšnjega odstavka tega člena je obvezen sestavni del letnega poročila sveta delavcev.

... člen

Zoper posameznega člana sveta delavcev, ki je kršil določila etičnega kodeksa, je mogoče v odvisnosti od vrste in teže ugotovljene kršitve uporabiti enega izmed naslednjih ukrepov:

- opomin predsednika sveta delavcev

- interni opomin sveta delavcev

- javni opomin sveta delavcev

- odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije

- pobuda za začetek postopka za odpoklic.

Predsednik sveta izreče opomin iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena enemu ali več članom sveta delavcev po svoji presoji, vendar ga mora na seji sveta delavcev vsaj ustno obrazložiti.

Vse ostale ukrepe iz prvega odstavka tega člena sprejema svet delavcev s svojim sklepom na podlagi razprave, v kateri mora biti omogočeno sodelovanje tudi prizadetim članom. Ukrep odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije se lahko izreže hkrati s pobudo za začetek postopka za odpoklic ali z javnim opominom sveta delavcev.

Izrek ukrepa zoper člana ni mogoč, če je le-ta opravičeno odsoten s seje sveta.

 

... člen

Sprejeti ukrepi iz prejšnjega člena se protokolirajo v zapisniku seje sveta.

Član sveta, ki mu je bil izrečen katerikoli ukrep iz prejšnjega člena, ima pravico vložiti ugovor zoper ukrep v 8 dneh od objave zapisnika seje, na kateri je bil sprejet. O ugovoru odloča svet delavcev na prvi naslednji seji, njegov sklep pa je dokončen in izvršljiv.

 

... člen

Šteje se, da sta ukrepa opomin predsednika sveta delavcev in interni opomin sveta delavcev izvršena s tem, ko sta protokolirana v zapisniku seje.

Ukrep javni opomin sveta delavcev se izvrši tako, da svet delavcev na oglasnih deskah v družbi objavi posebno obvestilo o izrečenem ukrepu z obrazložitvijo. Obvestilo se lahko interno objavi tudi na drug v družbi običajen način (interni časopis itd.).

Ukrep odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije se izvrši tako, da se pisni odpravek sklepa pošlje upravi, ki ga je dolžna realizirati.

Pobudo za začetek postopka za odpoklic z obrazložitvijo svet delavcev realizira tako, da jo posreduje obema upravičenima zahtevateljema po 46. členu ZSDU, in sicer:

- sindikatu, ki je konkretnega člana sveta kandidiral, s pozivom, da vloži zahtevo za njegov odpoklic;

- zaposlenim v družbi, ki so konkretnega člana sveta delavcev volili, s pozivom, da zberejo potrebno število podpisov in vložijo zahtevo za odpoklic.

Ukrepi javni opomin, odvzem pravice do nagrade in pobuda za začetek postopka za odpoklic se zoper člana ne izvršijo, če le-ta prej v pisni obliki ali ustno na zapislnik poda svoj nepreklicni odstop s funkcije člana sveta delavcev.

... člen

Svet delavcev in posamezni člani sveta delavcev so za svoje delo odgovorni zaposlenim, ki so jih izvolili, in so jim zato dolžni tudi poročati o svojem delu.

Svet delavcev je dolžan najmanj enkrat letno sklicati zbor delavcev in na njem poročati o svojem delu ter predstaviti letni program dela za naslednje leto. Letno poročilo sveta delavcev vsebuje tudi analizo delovanja posameznih članov sveta (udeležba na sejah, kontaktiranje z bazo, različne aktivnosti izven sej sveta, udeležba na izobraževanju itd.) in predloge potrebnih ukrepov, vključno z morebitno pobudo za začetek postopka za odpoklic posameznega člana sveta.

Če je letni zbor delavcev sklican po enotah, ga praviloma vodi predstavnik iz te enote v svetu delavcev in na njem tudi poroča o svojem delu in angažiranju v svetu delavcev. Poročilo sveta delavcev kot celote na delnih zborih delavcev predstavlja predsednik sveta.

 

IV.

VZOREC

 

Svet delavcev družbe je na seji dne ........ sprejel naslednji

 

PRAVILNIK

O INTERNEM OCENJEVANJU IN DIFERENCIRANEM NAGRAJEVANJU DELA NEPROFESIONALNIH ČLANOV SVETA DELAVCEV

 

1. člen

Višina nagrade za delo neprofesionalnih članov sveta delavcev je odvisna od višine skupnega zneska oziroma mase sredstev za te namene, ki jih zagotavlja delodajalec s participacijskim dogovorom, in od dejanske aktivnosti posameznega člana pri opravljanju funkcije v svetu delavcev.

Skupni znesek oziroma masa sredstev za nagrajevanje dela neprofesionalnih članov sveta delavcev je zmnožek povprečne nagrade na člana, dogovorjene s participacijskim dogovorom, in števila vseh članov sveta delavcev, razen predsednika, za nagrajevanje katerega se ta pravilnik ne uporablja. Višina nagrade za delo predsednika je dogovorjena s participacijskim dogovorom.

Dejanska aktivnost posameznega člana pri opravljanju funkcije v svetu delavcev se ocenjuje po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.

2. člen

Ocenjevanje dejanske aktivnosti posameznih članov sveta delavcev se izvaja v obliki točkovanja po naslednjih kriterijih:

 

  1. udeležba na seji
   

plus 100 točk

 

  • neopravičena odsotnost s seje
   

minus 100 točk

 

  • predhodna sporočitev jasno oblikovanjih stališč do vseh točk dnevnega reda, za katere je bilo posredovano gradivo, predsedniku sveta delavcev v primeru opravičene odsotnosti s seje
   

 

 

 

plus 50 točk

 

  • zapisniško protokolirana razprava k posamezni točki dnevnega reda seje sveta delavcev
   

 

plus 20 točk

 

  • predhodna formalna konzultacija (delni zbor delavcev, sestanek delovne skupine ipd.) z delavci svoje enote o problematiki, ki je na dnevnem redu seje sveta delavcev
   

 

 

plus 100 točk

 

  • neupravičena odklonitev občasne delovne zadolžitve v zvezi z aktivnostjo izven sej SD po odredbi predsednika
   

 

minus 150 točk

 

  • neupravičena odklonitev stalne delovne zadolžitve v zvezi z aktivnostjo izven sej sveta delavcev po sklepu sveta delavcev
   

 

 

minus 250 točk

 

  • formalno poročanje delavcem svoje enote po seji SD
   

plus 100 točk

 

  • priprava in vodenje seje odbora ali drugega delovnega telesa sveta delavcev
   

 

plus 150 točk

 

  • sodelovanje na seji odbora ali drugega delovnega telesa sveta delavcev
   

 

plus 75 točk

 

  • uradne ure za delavce svoje enote (za vsako uro)
   

plus 50 točk

 

  • priprava pisnih gradiv za svet delavcev
   

plus 50 do 150 točk

 

  • udeležba na specializiranem izobraževanju ali posvetu za člane svetov delavcev izven podjetja

- do 1 dan

- dva ali več dni

     
     
 

 

 

plus 50 točk

plus 100 točk

 

  • udeležba na srečanjih s predstavniki drugih svetov delavcev
   

 

plus 50 točk

 

  • sodelovanje v razgovorih (izven sej) z upravo, strokovnimi službami ali zunanjimi institucijami v funkciji člana oziroma po sklepu sveta delavcev
   

 

 

plus 50 točk

 

  • realizacija posebnih delovnih zadolžitev (npr. pridobitev določenih strokovnih mnenj, različne organizacijske aktivnosti ipd.)
   

 

 

plus 50 do 150 točk

 

  • druge aktivnosti v funkciji člana sveta delavcev izven sej sveta delavcev
   

plus do 100 točk

3. člen

Ocenjevanje aktivnosti posameznih članov po kriterijih iz prejšnjega člena tekoče izvaja in o tem vodi evidenco predsednik sveta delavcev.

Na predlog predsednika ali posameznega člana lahko svet delavcev s svojim sklepom z ustreznim številom točk po svoji presoji oceni tudi druge aktivnosti posameznih članov, ki niso posebej opredeljene v prejšnjem členu.

Vsak član sveta delavcev ima pravico do vpogleda v evidenco ocen, ki jo vodi predsednik. Če se ne strinja z oceno predsednika, lahko vsak član zahteva, da o sporni oceni odloči svet delavcev s svojim sklepom.

4. člen

Delež (odstotek) v skupnem mesečnem znesku sredstev za nagrade, ki pripada posameznemu članu, je enak deležu njegovih doseženih točk po kriterijih iz 2. člena v skupnem seštevku doseženih točk vseh članov sveta delavcev.

Obračun v skladu s prvim odstavkom s opravi vsake štiri mesece, nagrade pa se skladno z njim izplačujejo naslednje štiri mesece.

5. člen

Tehnične podrobnosti v zvezi z načinom izplačevanja diferenciranih nagrad za delo neprofesionalnim članom sveta delavcev v skladu s tem pravilnikom določita predsednik sveta delavcev in predsednik uprave s posebnim dogovorom.

Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj, tel.: (04) 231 44 70