Ker ZSDU ne govori o izrabi letnega dopusta, nas zanima, če direktor lahko samovoljno ne odobri poklicnemu članu sveta delavcev izrabo dopusta, čeprav je bil o tem obveščen že dva meseca prej in tudi v mesečnem poročilu je bilo to pravočasno navedeno, tako da bi lahko računovodstvo obračunalo odsotnost, kar pa se ni zgodilo?

Glede načina izrabe letnega dopusta delavcev nasploh obstaja samo ena zakonska določba, in sicer je to določba 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pravi:

“(1) Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

(2) Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(3) Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

(4) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.”

Podrobnosti v zvezi s tem vprašanjem (način dogovarjanja o izrabi dopusta, dolžnost obveščanja delodajalca in roki, način evidentiranja izrabe itd.) so lahko in bi načeloma tudi morale biti ustrezno urejene v podjetniški kolektivni pogodbi ali v pogodbi o zaposlitvi. Glede na specifike opravljanja funkcije profesionalnega člana sveta delavcev pa bi bilo še posebej priporočljivo to problematiko posebej urediti s participacijskim dogovorom po 5. členu ZSDU in skladno s tem tudi s konkretno pogodbo o zaposlitvi. Če take ureditve ni, pa je treba odgovor na vaše vprašanje poiskati skozi ustrezno interpretacijo 1. odstavka citirane določbe ZDR-1.

Iz določbe jasno izhaja, da je treba pri dogovarjanju med delavcem in delodajalcem o izrabi letnega dopusta po eni strani upoštevati potrebe delovnega procesa, po drugi pa potrebe in interese delavca in njegove družine. To pomeni, da delodajalec lahko načeloma zavrne izrabo letnega dopusta skladno s predlogom delavca le, če bi predlagana izraba letnega dopusta lahko ogrozila normalen potek delovnega procesa. Kolikor ta razlog v konkretnem primeru ni podan, pa zavrnitev odobritve izrabe dopusta delavcu s strani delodajalca v bistvu lahko pomeni le šikanozno ravnanje brez podlage v objektivnih potrebah in okoliščinah.

Izhajajoč iz predpostavke, da mora profesionalni član sveta delavcev po logiki stvari izrabo svojega letnega dopusta prilagajati potrebam delovanja sveta delavcev (to je namreč njegov »delovni proces«), ne siceršnjemu delovnemu procesu v organizaciji, in da je svet delavcev pri tem načeloma neodvisen od navodil delodajalca, je mogoče sklepati, da delodajalec v danem primeru ne more upravičeno odkloniti predlagane izrabe letnega dopusta profesionalnemu članu sveta delavcev. Takšna odklonitev bi bila, kot rečeno, dopustna le v primeru morebitnega obstoja posebnih okoliščin v smislu 4. odstavka citiranega člena ZDR-1, s katerimi bi lahko delodajalec utemeljil odklonitev, in ob pogoju predhodne pridobitve soglasja sveta delavcev za takšno odklonitev v smislu 67. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). V nasprotnem primeru je mogoče takšno ravnanje delodajalca obravnavati kot »postavljanje člana sveta delavcev v manj ugoden položaj« v smislu 2. odstavka omenjene določbe ZSDU in s tem kot kršitev t.i. delovnopravne imunitete članov sveta delavcev. Zato predlagam, da v danem primeru ustrezno reagira tudi svet delavcev.