V javnem podjetju je nadzorni svet še v času veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe sprejel pravilnik o plačah. Ali je nadzorni svet sploh pristojen sprejemati pravilnik o plačah in ali lahko z njim posega v veljavne KP?
Stališča pravnih teoretikov in sodne prakse glede vprašanja, ali je nadzorni svet pristojen neposredno sprejemati kakršne koli poslovne odločitve, vključno tiste s področja delovnih razmerij, ali ne, so različna. Osebno se pridružujem stališču, da je nadzorni svet po svoji naravi nadzorni organ v ožjem pomenu besede in torej ne more neposredno sprejemati nobenih poslovnih odločitev, z izjemo imenovanja in razrešitve članov uprave ter zastopanja družbe v razmerju do uprave.
Pri tem izhajam iz določbe 281. člena ZGD-1, ki pristojnosti nadzornega sveta opredeljuje takole:
“(1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe.
(2) Nadzorni svet lahko pregleduje in preverja knjige ter dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Za izvrševanje teh pravic lahko pooblasti posameznega člana, komisijo ali za določene naloge tudi posebnega izvedenca. Pri sklenitvi pogodbe z izvedencem zastopa družbo predsednik nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo tudi pri sklenitvi pogodbe z revizorjem letnega in konsolidiranega letnega poročila
(3) Nadzorni svet lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Če statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezen član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije nadzornemu svetu kot organu.
(4) Nadzorni svet lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije.
(5) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov.
Tudi sprejem pravilnika o plačah in drugih splošnih aktov je torej v pristojnosti uprave, v poštev pa pride le morebitno soglasje nadzornega sveta k takšnim odločitvam uprave.
Ne glede na vprašanje, kateri organ je pristojen za sprejem pravilnika o plačah, pa s tem pravilnikom ni mogoče posegati v že veljavno podjetniško kolektivno pogodbo kot dvostranski akt, ki ga v imenu zaposlenih sklepa sindikat. Dokler je torej v veljavi podjetniška kolektivna pogodba, istih vprašanj ni mogoče urejati s pravilnikom kot splošnim aktom. S takšnim pravilnikom bi bilo mogoče le dodatno urediti posamezna vprašanja, ki niso posebej urejena s podjetniško kolektivno pogodbo.