NAMEN IN CILJ
Kolikokrat ste se že vprašali, zakaj določena merila v podjetju veljajo za nekatere, za druge pa ne? Zakaj nekdo dobiva drugačno plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti?
Diskriminacija pri zaposlovanju in na delovnem mestu je v sodobni družbi zelo razširjen pojav, ki se ga velikokrat niti ne zavedamo. Razlikovanje na podlagi določenih osebnih okoliščin, ki niso povezane z zahtevami za opravljanje dela, se kaže tudi v bolj ali manj prikritih vzorcih obnašanja tako med delodajalci kot znotraj kolektivov. A to ne pomeni, da je tovrstna praksa sprejemljiva: načelo enake obravnave in nediskriminacije je danes eno temeljnih družbenih načel, ki še posebej zaznamuje sfero ekonomske organizacije, zaposlovanja in dela.
Preprečevanje in odpravljanje diskriminacije pri zaposlovanju in na delovnem mestu – ni zgolj pravno predpisana obveznost vsakega delodajalca in temeljni element družbene odgovornosti podjetij – pač pa tudi praktična nujnost!
Bolj kot diskriminacijo danes že poznamo pojav trpinčenja oz. mobinga, vendar se slednji od diskriminacije bistveno razlikuje. V praksi pa pogosto prihaja do težav pri razlikovanju, zaradi česar trpi tako obvladovanje prepovedanih ravnanj s strani delodajalca kot tudi uresničevanje pravic in interesov zaposlenih.
V slovenskem prostoru je pri tem ključna prav vloga svetov delavcev, ki imajo v skladu z ZSDU konkretne pristojnosti za sodelovanje pri upravljanju družb na vrsti področij, kjer se v praksi najpogosteje izraža diskriminatorna obravnava zaposlenih, kot so kadrovska vprašanja, merila za ocenjevanje delovne uspešnosti, nagrajevanje inovacijske dejavnosti in kriteriji za napredovanje delavcev, kot tudi na področju preprečevanja in odpravljanja trpinčenja na delovnem mestu v okviru upravljanja varnosti in zdravja pri delu.
In prav iz teh razlogov je glavni namen izobraževanja spoznavanje s koncepti ter prakso diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu, spoznavanje s pravno ureditvijo njune prepovedi in oblikovanje možnih ukrepov, ki bodo svetom delavcev lahko služili pri uresničevanju aktivnejše vloge v procesih soupravljanja oz. »prelivanja interesov zaposlenih v poslovno odločanje«.
UDELEŽBO PRIPOROČAMO
- Predsednikom in članom svetov delavcev.
- Predstavnikom delavcev v organih družb (članom ns/uo in delavskim direktorjem.
- Sindikalnim zaupnikom.
- Kadrovskim, pravnim in drugim strokovnjakom v podjetjih.
IZ VSEBINE
1. Diskriminacija in trpinčenje (mobing) na DM
₋ Kaj je diskriminacija in kako jo prepoznavamo?
₋ Oblike diskriminacije: neposredna in posredna, nadlegovanje in spolno nadlegovanje, navodila za diskriminacijo, pozivanje k diskriminaciji in povračilni ukrepi (viktimizacija)
₋ Kako ločujemo med diskriminacijo, nadlegovanjem in trpinčenjem?
₋ Pojav, oblike, metode in prepoznavanje trpinčenja
₋ Praktični primeri diskriminacije in trpinčenja na DM
2. Pravna ureditev prepovedi diskriminacije na DM
₋ Ustava RS, pravni red EU, Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Zakon o delovnih razmerjih, Kazenski zakonik
₋ Obveznosti delodajalca v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem diskriminacije na DM
₋ Izjeme od prepovedi diskriminacije na DM
₋ Dokazovanje in sankcioniranje kršitev prepovedi diskriminacije na DM ter pravna odmena
₋ Spodbujevalni in pozitivni ukrepi za zagotavljanje enakosti
₋ Sodna praksa Slovenije in EU
3. Pravna ureditev trpinčenja na DM
₋ Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Kazenski zakonik
₋ Obveznosti delodajalca v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na DM
₋ Dokazovanje in sankcioniranje trpinčenja na DM ter pravna odmena
₋ Sodna praksa: Kaj je in kaj ni mobing?
4. Ukrepi za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije in trpinčenja na DM
₋ Vloga svetov delavcev v pospeševanju enake obravnave in pri varovanju dostojanstva delavcev v podjetjih
₋ Oblikovanje politike preprečevanja diskriminacije in trpinčenja na DM
₋ Primeri dobrih praks
₋ Okvirni dogovor med delodajalcem in svetom delavcev o politiki preprečevanja in odpravljanja diskriminacije in trpinčenja v podjetju
₋ Pravilnik o varstvu delavcev pred diskriminacijo in trpinčenjem na DM ter o načinu ukrepanja v primerih kršitev
IZVAJALKA
Nina Bakovnik, LL.M., magistra prava s specializacijo iz evropskega in mednarodnega delovnega prava z Univerze v Amsterdamu, odvetniška pripravnica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa; magistrirala je s področja prava enake obravnave, v praksi pa se primarno ukvarja z delovnim pravom. Njeno delo vključuje predvsem svetovanje domačim in tujim strankam v zvezi z urejanjem delovnih razmerij, sodeluje pa tudi pri skrbnih pregledih družb z vidika delovnega prava in se ukvarja z migracijskim pravom.