Kolikokrat ste se že vprašali, zakaj določena merila v podjetju veljajo za nekatere, za druge pa ne? Zakaj nekdo dobiva drugačno plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti?
Diskriminacija pri zaposlovanju in na delovnem mestu je v sodobni družbi zelo razširjen pojav, ki se ga velikokrat niti ne zavedamo. Razlikovanje na podlagi določenih osebnih okoliščin, ki niso povezane z zahtevami za opravljanje dela, se kaže tudi v bolj ali manj prikritih vzorcih obnašanja tako med delodajalci kot znotraj kolektivov. A to ne pomeni, da je tovrstna praksa sprejemljiva: načelo enake obravnave in nediskriminacije je danes eno temeljnih družbenih načel, ki še posebej zaznamuje sfero ekonomske organizacije, zaposlovanja in dela. V trenutnih kriznih, nepredvidljivih epidemioloških razmerah pa so delovne organizacije še drugače in še bolj dovzetne za tovrstne kršitve pravic delavk in delavcev.
Preprečevanje in odpravljanje diskriminacije pri zaposlovanju in na delovnem mestu – ni zgolj pravno predpisana obveznost vsakega delodajalca in temeljni element družbene odgovornosti podjetij – pač pa tudi praktična nujnost!
Bolj kot diskriminacijo danes že poznamo pojav trpinčenja oz. mobinga, vendar se slednji od diskriminacije bistveno razlikuje. V praksi pa pogosto prihaja do težav pri razlikovanju, zaradi česar trpi tako obvladovanje prepovedanih ravnanj s strani delodajalca kot tudi uresničevanje pravic in interesov zaposlenih.
V slovenskem prostoru je pri tem ključna prav vloga svetov delavcev, ki imajo v skladu z ZSDU konkretne pristojnosti za sodelovanje pri upravljanju družb na vrsti področij, kjer se v praksi najpogosteje izraža diskriminatorna obravnava zaposlenih, kot so kadrovska vprašanja, merila za ocenjevanje delovne uspešnosti, nagrajevanje inovacijske dejavnosti in kriteriji za napredovanje delavcev, kot tudi na področju preprečevanja in odpravljanja trpinčenja na delovnem mestu v okviru upravljanja varnosti in zdravja pri delu.
In prav iz teh razlogov je glavni namen izobraževanja spoznavanje s koncepti ter prakso diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu, spoznavanje s pravno ureditvijo njune prepovedi in oblikovanje možnih ukrepov, ki bodo svetom delavcev lahko služili pri uresničevanju aktivnejše vloge v procesih soupravljanja oz. »prelivanja interesov zaposlenih v poslovno odločanje«.