[Fikret Bašanović – Lek d.d.]

Pozdravljeni, 

na vse predsednike svetov delavcev znotraj združenja, ki imate že uveljavljeno profesionalno opravljanje the funkcij, se obračam s prošnjo za informacije o tem, kako imate konkretno urejeno vlogo in položaj poklicnih članov sveta delavcev. Predvsem nas zanima:

• katere naloge opravljajo in kje so, če so, te podrobneje opredeljene (participacijski dogovor, pogodba o zaposlitvi, sistemizacija DM, ni podrobnejše opredelitve);
• kako je določena njihova plača kot poklicnih članov SD (ali po eni od variant iz 64. člena ZSDU ali samostojno vrednotenje po zahtevnosti te funkcije ne glede na prejšnje DM ali podobne DM v družbi);
• kdo jim daje naloge oz. postavlja cilje in komu so odgovorni za svoje delo (izključno svetu delavcev ali predpostavljenemu vodji organizacijske enote, v katero je po organigramu družbe uvrščeno DM profesionalnega člana SD);
• kdo odloča o koriščenju njihovega letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela,
• ali imajo zagotovljene pravice, ki so nujne za učinkovito opravljanje funkcije (npr. prosto gibanje po proizvodnji in dostop do vseh zaposlenih zaradi posvetovanja z njimi, ipd.)
• itd.

Hvala vam že vnaprej za vsako koristno informacijo in lepo pozdravljeni,

Fikret Bašanović, predsednik Sveta delavcev Lek d.d.

[Marko Roškar-Iskraemeco d.d.]

Pozdravljeni,če pogledamo po vrsti,
-kot prof.predsednik SD so moje glavne naloge opredeljene v letnem načrtu dela,ki ga pripravim,je usklajen s člani SD in se preverja kvartalno, ter je podlaga za letno oceno mojega dela,ki jo podajo člani SD.Pri tem sem avtonomen,s člani poslovodstva uskladimo le termine skupnih srečanj in eventuelne predloge.oz.pobude.DM je sistemizirano-naziv predsednik SD in formalno svoja OE,ki je v sistemu zgolj zaradi skupnih zadev,dovoljenj,vodenje evidenc,IT dostopov ipd.Se pravi,odgovarjam izključno članom SD,ki so me predlagali za predsednika,oz.zaposlenim,ki lahko v skladu z zakonodajo zahtevajo mojo razrešitev,oz.izrečejo nezaupnico.
-plača je sestavljena iz osnove(izh.7.tr pkp,vendar ne manj kot na prejšnjem DM,povečana za % povp.uspešnosti v podjetu in delovne dobe.
V skladu s participacijskim dogovorom predsedniku,namestniku in predsednikom odborov formiranih pri SD pripada še funkcijski dodatek.(profesionalnim ali neprofesionalnim).Plača se mi usklajuje v skladu s 64.členom ZSDU,zadnja alinaja, glede na rast plač v podjetju enkrat letno.
Še opazka,uskladiti je potrebno osnovno plačo z vsemi dodatki,skratka bruto1.Vse ostalo mi pripada po podjetniški KP,v skladu s pogodbo o zaposlitvi(ni individualna pogodba,na moj predlog) in določene ugodnosti v skladu s participacijskim dogovorom(letni budget,zunanji svetovalci,izobraževanja ipd, vse nad postavkami,ki jih opredeljuje ZSDU in ZGD1)
-kako je z nalogami in odgovornostjo sem opisal v prvi alineji.
-dopust imam v skladu s podjetniško kp in ga izkoristim po svoji presoji,glede na obveznosti.Odsotnost z dela zabeležim v koledarju(outlook) zaradi mogočih interakcij z ostalimi dogodki v podjetju.
-dostop povsod v podjetju mi je omogočen,prav tako direkten stik s poslovodstvom(izvršna direktorja) in direktorji področij.
-stik z ostalimi člani SD je neoviran,lahko v moji pisarni,na njihovem DM,ali v sejnih sobah.V času epidemije zaradi ukrepov veliko zadev opravimo preko teamsov,telefonskih razgovorov,mailov,korespondenčnih sej,dogovorjeni smo tudi za delo od doma,če situacija ne zahteva nujne fizične prisotnosti v podjetju.Ukrepi sprejeti v podjetju so v zvezi s Covid-19 še vedno dokaj strogi,tako za zaposlene,kot za poslovne partnerje,kar me še vedno omejuje pri aktivnostih izven podjetja(izobraževanja,srečanja,ipd.)
Toliko na kratko,če sem z informacijami komu olajšal odločitev ali dileme,me veseli.
Lep dan,
Marko Roškar
prof.predsednik Sveta delavcev Iskraemeco d.d.

[Mato Gostiša ŠCID]

Pozdravljeni,

če vam bo kaj v pomoč, predstavljam nekaj splošnih priporočil Združenja svetov delavcev Slovenije (ZSDS) za urejanje te problematike. Gre za posebno poglavje v okviru obširnejšega gradiva z naslovom “Priporočila za ureditev materialnih in drugih pogojev za delo svetov delavcev, ki je sicer v celoti objavljeno tudi na tej spletni strani v rubriki Stroka/Priporočila združenja na naslovu https://www.delavska-participacija.com/priloge/2634-1.doc.

_________________________________

Stroški in drugi pogoji dela poklicnih članov sveta delavcev

Ta vprašanja ZSDU ureja v svojem 54. členu, ki se glasi:

64. člen ZSDU

V družbi s 50 do 300 delavci se določi število članov sveta delavcev, ki opravljajo svojo funkcijo s polovičnim delovnim časom, in sicer:
– v družbi s 50 do 100 delavci – en član,
– v družbi s 100 do 300 delavci – dva člana.

V družbi z večjim številom delavcev se določi število članov sveta delavcev, ki opravljajo svojo funkcijo poklicno, in sicer:
– v družbi s 300 do 600 delavci – en član,
– v družbi s 600 do 1000 delavci – dva člana,
– na vsakih dodatnih 600 zaposlenih pa še po en član.

Poklicni član sveta delavcev je upravičen do plače, ki ne sme biti nižja od plače, ki jo je prejemal pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, ali do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša. Plača poklicnega člana sveta delavcev se valorizira z rastjo ostalih plač v družbi.

Določitev ustreznega števila članov sveta delavcev, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno (profesionalno) oziroma s polovičnim delovnim časom (polprofesionalno), je zakonska pravica sveta delavcev, o kateri se zato ni treba več pogajati in načeloma tudi ni predmet participacijskega dogovora. Določba 64. člena ZSDU, ki v prvem in drugem odstavku uporablja dikcijo »v družbi s … do … delavci se določi število članov, ki opravljajo svojo funkcijo s polnim/polovičnim delovnim časom« (torej brez besedice »lahko« ali kake druge formulacije, ki bi kazala na morebitno fakultativnost ali kakršnokoli pogojnost te pravice), je izrazito kogentne, ne morda dispozitivne narave in glede tega popolnoma nedvoumna. Svet delavcev lahko zato po svoji presoji to pravico realizira kadarkoli neposredno na podlagi zakona, in sicer s tem, da delodajalca obvesti o želenem začetku opravljanja (pol)profesionalnih funkcij in o imenih bodočih (pol)profesionalnih članov, le-ta pa je dolžan z njimi brez zavlačevanja in kakršnegakoli oviranja skleniti ustrezno spremenjeno pogodbo o zaposlitvi in jim omogočiti pogoje za delo. Brez dvoma pa je povsem nesprejemljiva (pri nas žal precej razširjena) praksa, ko delodajalci tako ali drugače izsilijo od svetov delavcev, da se s participacijskim dogovorom v celoti ali deloma trajno odpovedo omenjeni pravici, ki jim jo sicer zagotavlja zakon.

1.
Ker zakon z določbo 3. odstavka 64. člena neposredno ureja tudi plačilo za delo (pol)profesionalnih članov sveta delavcev, torej te problematike načeloma dejansko ni potrebno posebej urejati še s participacijskim dogovorom, razen če stranki želita s tem dogovorom zakonsko ureditev konkretizirati in jo prilagoditi specifičnim razmeram ali določiti več pravic oziroma ugodnosti sveta delavcev kot jih določa zakon. To pa je priporočljivo zlasti v dveh primerih, in sicer:
• če stranki želita drugače rešiti vprašanje profesionalnega strokovnega dela za svet delavcev,
• če stranki želita ugodneje rešiti vprašanje plačevanja dela in drugih pogojev za delo (pol)profesionalnih članov sveta delavcev.

a) Čeprav izkušnje iz prakse vse bolj jasno kažejo, da si v današnjih pogojih delovanja skorajda ni več mogoče zamisliti uspešnega funkcioniranja sveta delavcev brez vsaj enega poklicnega člana, ki skrbi za strokovno pripravo sej, izvajanje sklepov ter za druga organizacijska in tehnična opravila za potrebe sveta delavcev, pa je pogost primer, ko se iz takšnih ali drugačnih razlogov ni pripravljen na tej funkciji profesionalizirati nihče izmed članov sveta delavcev. Za te primere je smiselno, da se stranki s participacijskim dogovorom dogovorita za nadomestno varianto, to je za oblikovanje posebne strokovne službe sveta delavcev z ustreznim številom strokovnih in administrativnih sodelavcev, ki sicer niso člani sveta delavcev. Možna je tudi varianta dogovora, da se profesionalizira manj članov sveta delavcev kot to predvideva zakon, na račun tega pa se zaposli ustrezno število strokovnih in administrativnih delavcev, ki delajo za potrebe sveta delavcev, in podobno. V teh primerih gre torej samo za drugačno ureditev, ne pa za zmanjševanje zakonskih pravic sveta delavcev glede profesionalnega dela za njegove potrebe. Seveda pa je potrebno morebitne takšne dogovore med svetom delavcev in delodajalcem, ki odstopajo od zakonske ureditve, ustrezno urediti v participacijskem dogovoru.

b) Zakonska rešitev vprašanja plačevanja dela poklicnih članov sveta delavcev, po kateri so le-ti upravičeni do enake plače kot pred profesionalizacijo na tej funkciji oziroma do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, zagotovo ni najbolj posrečena in primerna. Načeloma naj bi namreč višina plače odražala zahtevnost dela, ki ga posameznik dejansko opravlja, kar pa v tem primeru ne velja. Če se v funkciji člana sveta delavcev profesionalizira, na primer, čistilka, naj bi po takšni logiki tudi v naprej prejemala plačo čistilke, čeprav na tej funkciji opravlja delo povsem druge vrste in zahtevnosti. S tega vidika je zakonska ureditev tega vprašanja, ki sicer izhaja iz predpostavke, da gre v bistvu za »častno funkcijo«, zagotovo lahko zelo sporna, predvsem pa nepravična z vidika temeljnih načel plačevanja dela nasploh in nestimulativna za potencialne kandidate. Verjetno je tudi to eden od razlogov, zaradi katerih je v praksi tako malo zanimanja za profesionalno opravljanje funkcije člana sveta delavcev. Iz teh razlogov je priporočljivo s participacijskim dogovorom plačevanje tega dela urediti drugače kot ga ureja zakon, in sicer tako, da se zahtevnost dela oziroma funkcije profesionalnega člana sveta že s samim dogovorom posebej ovrednoti (kot posebno »delovno mesto«) in razvrsti v ustrezen tarifni in plačilni razred, istočasno pa se uredi tudi način določanja drugih elementov plače (delovna uspešnost, dodatki itd.). Da bo to »delovno mesto« ovrednoteno tako, da bo ustrezno umeščeno v celoten plačni sistem v konkretnem podjetju, naj se pri tem smiselno, torej zgolj kot opora in pripomoček, uporabi metodologija za izdelavo sistemizaciie in vrednotenje delovnih mest, ki velja tudi za druga delovna mesta v podjetju (ne sodi pa to »delovno mesto« tudi uradno v akt o sistemizaciji, ampak le v participacijski dogovor, ker ne gre za eno izmed del, ki pomenijo izvajanje dejavnosti delodajalca, temveč za izvajanje funkcije, katere vsebina je opredeljena neposredno z zakonom).

Plača profesionalnih članov sveta delavcev naj bi bila torej posebej, v celoti in v naprej določena neposredno s participacijskim dogovorom, kar pomeni, da je načeloma povsem neodvisna od tega kdo konkretno bo (kadarkoli v prihodnosti) s strani sveta delavcev določen za opravljanje tega dela in kakšna je bila plača na njegovem prejšnjem delovnem mestu. Verjetno je smiselno po višini ločiti le plačo eventualnega profesionalnega predsednika od plače ostalih profesionalnih članov sveta delavcev. Pri dogovarjanju o konkretni višini plače profesionalih članov sveta delavcev v okviru participacijskega dogovora pa je seveda treba upoštevati potrebo po tem, da bo ta čim bolj stimulativna za potencialne (ustrezno kvalitetne) kandidate za profesionalizacijo, kajti zaenkrat se, kot rečeno, za to odloča premalo članov, tako da je v praksi profesionalcev bistveno manj kot bi jih lahko bilo po zakonu in kot bi bilo dejansko potrebno. Pa tudi sicer je dejstvo, da so te funkcije strokovno precej zahtevne, če naj bi se opravljale primerno kvalitetno, tako da bi veljalo osnovno plačo zanje določiti vsaj na ravni VII. tarifnega razreda.

2.
Seveda pa mora biti vsakemu posamezniku, ki je določen za profesionalno opravljanje funkcije člana sveta delavcev, dana možnost, da se odloči za način plačila, kakršen izhaja iz 64. člena ZSDU, če je ta zanj ugodnejši. V tem primeru se vprašanje plače tako uredi s pogodbo o zaposlitvi. Treba pa je opozoriti, da se v zvezi s konkretno realizacijo omenjene zakonske določbe pojavlja nekaj dilem, ki jih zakon ne razrešuje in bi jih s pogodbami o zaposlitvi veljalo rešiti na naslednji način:

a) Če naj bi bila plača poklicnega člana sveta delavcev enaka »plači, ki jo je prejemal pred izvolitvijo«, je treba zaradi ustrezne izravnave vsakomesečnih nihanj v višini plače pri izračunu izhajati iz povprečja zneskov dejansko prejetih plač za zadnje trimesečje, kar je tudi siceršnja praksa v vseh primerih izračunov takšnih ali drugačnih pravic na osnovi plače. Po določbi 126. člena ZDR-1 je (dejanska) plača delavca sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. In vse te sestavine (v bruto znesku) je treba upoštevati tudi v danem primeru. Dejstvo je, da profesionalni član sveta delavcev na tej funkciji praviloma nima možnosti zaslužka iz naslova delovne uspešnosti, opravljanja plačanih nadur, nedeljskega dela itd.. Zato je, če naj s profesionalizacijo na tej funkciji ne bo materialno prikrajšan, pri izračunu njegove plače vsekakor treba upoštevati prav vse prejemke, ki so v zadnjih treh mesecih sestavljali njegovo dejansko bruto plačo iz naslova dela na prejšnjem delovnem mestu, ne morda zgolj osnovno plačo.

b) Če naj bi bila plača poklicnega člana sveta delavcev enaka »plači, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo«, je treba to zakonsko določbo razlagati tako, da je znesek plače v tem primeru enak trimesečnemu povprečju dejanskih plač (v smislu prejšnjega odstavka) vseh tistih delavcev, ki imajo enako stopnjo izobrazbe (zahteva tudi po enaki vrsti izobrazbe bi bila vsekakor neživljenjska), pri čemer pa se ne upoštevajo menedžerska delovna mesta oziroma dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na podlagi t. i. individualne pogodbe.

3.
Ko govorimo o stroških in drugih pogojih za delo poklicnih članov sveta delavcev, je treba opozoriti še na en vidik te problematike, ki ga zakon ne obravnava, ga je pa vsekakor zelo priporočljivo ustrezno urediti v participacijskem dogovoru, če ne pa vsaj v konkretnih pogodbah o zaposlitvi. Gre za nekatere posebne pravice poklicnih članov sveta delavcev, namenjene temu, da se preprečijo ali vsaj omilijo morebitne negativne posledice profesionalizacije v svetu delavcev. Razdelimo pa jih lahko v dve skupini, in sicer:

a) V prvo skupino sodijo tiste, s katerimi naj bi se vsaj deloma omilil »problem izgube stika s stroko«. Mnogo sposobnih, posebej visoko strokovno izobraženih članov sveta delavcev se namreč ne odloči za ponujeno profesionalizacijo v tej funkciji samo zato, ker se bojijo, da bi v času trajanja mandata izgubili stik s svojo stroko in z delom, ki ga opravljajo in bi ga želeli opravljati tudi po končanem mandatu v svetu delavcev. Znanje v posameznih poklicih danes namreč izredno hitro zastareva in po štirih letih, kolikor traja mandat v svetu delavcev, se marsikdo ni več sposoben ponovno uspešno vključiti v delo, ki ga je opravljal pred profesionalizacijo. Zato je izjemnega pomena, da se profesionalnim članom sveta delavcev posebej prizna pravica, da se (na stroške delodajalca) funkcionalno izobražujejo, izpopolnjujejo in usposabljajo v svojem rednem poklicu oziroma na področju svoje stroke tudi med trajanjem mandata v funkciji člana sveta delavcev.

b) V drugo skupino pa sodijo tiste, ki profesionalnemu članu sveta delavcev zagotavljajo ustrezno zaposlitveno varnost tudi po končanem mandatu. Med te bi lahko uvrstili zlasti pravico do:
a) razporeditve na delo, ki je ustrezno njegovi izobrazbi,
b) plače v najmanj takšni višini kot jo je prejemal pred nastopom funkcije,
c) ustrezne dokvalifikacije ali prekvalifikacije, če je to potrebno za njegovo ponovno vključitev v delovni proces, in podobno.

4.
Zelo pomembno vprašanje v zvezi z urejanjem pogojev za delo profesionalnih članov svetov delavcev pa je brez dvoma vprašanje njegove odgovornosti za opravljanje funkcije. Popolnoma neprimerna je »klasična« določba v pogodbi o zaposlitvi profesionalnega člana sveta delavcev (oz. v aneksu k veljavni pogodbi o zaposlitvi, ki se uporablja za čas opravljanja funkcije), po kateri »delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca.« Za to funkcijo to kajpak ne more veljati, ampak je lahko profesionalni član sveta delavcev podvržen tovrstnim navodilom in nadzoru delodajalca le glede vzdrževanja splošnega reda in discipline v družbi, spoštovanja ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu in podobno, medtem ko je in mora biti za vsebino in način opravljanja svojih delovnih nalog odgovoren izključno svetu delavcev. Omenjena sporna določba o odgovornosti delodajalcu je sicer žal še vedno pogosta tudi v pogodbah o zaposlitvi le-teh, ker se pač sklepajo po tipskem vzorcu, na podlagi katerega se sklepajo tudi pogodbe vseh ostalih delavcev. V praksi pa se je že v mnogih primerih pokazala kot sila problematična. Na njeni podlagi so namreč nekaterim profesionalnim članom svetov delavcev nadrejeni vodje v praksi odrekali izrabo letnega dopusta v skladu s potrebami dela za SD, predpisovali posebne postopke kako in kdaj lahko in smejo komunicirati z zaposlenimi, itd., kar je seveda že po naravi stvar izven sleherne razumne logike in lahko resno ovira ali celo onemogoča ustrezno opravljanje obravnavane funkcije.

V to skupino torej sodijo pravice poklicnih članov SD, ki se nanašajo na vprašanje organizacije dela, delovnega časa in odločanja o dopustih in drugih pravicah iz dela. V zvezi s tem je treba pri urejanju v pogodbi o zaposlitvi logično upoštevati specifike konkretne funkcije. Tako je treba, denimo, v pogodbi o zaposlitvi posebej določiti, da delavec na tej funkciji ni podvržen t.i. direktivni in disciplinski oblasti delodajalca (razen glede splošne discipline in obnašanja v organizaciji, ne pa tudi glede konkretnih »navodil« za opravljanje delo), ampak delo opravlja po navodilih in v skladu s sklepi sveta delavcev. Enako seveda velja tudi glede odločanja o razporeditvi njegovega delovnega časa, možnosti izrabe letnega dopusta in podobno, ki mora biti prilagojeno potrebam te funkcije, ne potrebam siceršnjega delovnega procesa v družbi. Določitev vseh tovrstnih specifik opravljanja te funkcije v pogodbi o zaposlitvi je vsekakor izjemno pomembna za njeno nemoteno opravljanje. Prav tako velja v zvezi s tem na podlagi nekaterih negativnih izkušenj iz prakse dodatno določiti še nekatere posebne pravice (npr. pravica poklicnega člana SD, da ima možnost prostega gibanja po proizvodnji in dostopa do vseh delavcev med delovnim časom, če je to povezano z opravljanjem njegove funkcije, kar se ponekod skuša onemogočiti, in podobno). Ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za to funkcijo torej vsekakor velja temeljito razmisliti o vseh mogočih možnih ovirah, ki bi jih utegnil delodajalec postavljati zaradi onemogočanja učinkovitega delovanja poklicnih članov SD, in jih v pogodbi vnaprej ustrezno rešiti.

___________________________________

Lep pozdrav,

Mato Gostiša

[Danijel TKALEC – MM Količevo]

Pozdrav

Urejen imam pol-profesionalno verzijo. Kot predsednik delam vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak drugi petek.
Tak urnik mi zelo ustreza, ker sem posledično še vedno v stiku s svojo stroko.

Q: katere naloge opravljajo in kje so, če so, te podrobneje opredeljene (participacijski dogovor, pogodba o zaposlitvi, sistemizacija DM, ni podrobnejše opredelitve);
A: Naloge so obarvane zelo aktualno. Ko se pojavi kakšna problematika se z njo ukvarjam. Veliko pomaga trenutni direktor, ki je pripravljen prisluhniti. Bolj so izziv njegovi podrejeni.

Q: kako je določena njihova plača kot poklicnih članov SD (ali po eni od variant iz 64. člena ZSDU ali samostojno vrednotenje po zahtevnosti te funkcije ne glede na prejšnje DM ali podobne DM v družbi);
A: Plačilo je urejeno z novo pogodbo. Ne sme biti manjše od povprečne plače zadnjih 6 mesecev pred prehodom. Jaz sem s tem zelo zadovoljen.

Q: Kdo jim daje naloge oz. postavlja cilje in komu so odgovorni za svoje delo (izključno svetu delavcev ali predpostavljenemu vodji organizacijske enote, v katero je po organigramu družbe uvrščeno DM profesionalnega člana SD);
A: Praviloma si naloge in cilje postavljam sam glede na trenutne izzive. Mogoče se sliši preveč gasilsko, vendar se stvari v podjetju izboljšujejo. Marsikaj se je že uredilo.

Q: kdo odloča o koriščenju njihovega letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela,
A: Glede na polprofesionalno funkcijo, se dopust določa v dogovoru z vodjo iz originalnega dela službe. Tu ni večjih težav.

Q: ali imajo zagotovljene pravice, ki so nujne za učinkovito opravljanje funkcije (npr. prosto gibanje po proizvodnji in dostop do vseh zaposlenih zaradi posvetovanja z njimi, ipd.)
A: Da.

Pri nas je veliko dela samoiniciativnega. Če zmanjka dela, se gre en krog po tovarni in imaš ponovno kaj za raziskovati in urejati.

Lep pozdrav, Danijel TKALEC

[Avtor]

Prispevki