1. Cilji združevanja in članstvo

 

  1. člen

Združenje svetov delavcev Slovenije (v nadaljevanju: združenje) deluje kot oblika dela znotraj Študijskega centra za industrijsko demokracijo (v nadaljevanju: ŠCID), v katero se sveti delavcev podjetij in zavodov združujejo na prostovoljni podlagi s ciljem:

  • zagotavljanja nujne organizirane strokovno-svetovalne, izobraževalne in informativne dejavnosti za potrebe njihovega vsakdanjega dela,
  • medsebojne izmenjave izkušenj in skupnega iskanja primernih rešitev za vprašanja uresničevanja ZSDU
  • strokovnega proučevanja razvoja in implementacije ustreznih oblik in metod uresničevanja delavske participacije v praksi in
  • organiziranega vključevanja v pripravo zakonodaje in drugih ukrepov širšega značaja, ki vplivajo na razvoj in uresničevanje sistema delavske participacije pri upravljanju v Sloveniji.
  1. člen

Svet delavcev postane kolektivni član združenja s sklenitvijo posebne pogodbe s ŠCID, ki s svojimi stalnimi in pogodbenimi strokovnimi sodelavci opravlja vse strokovne in administrativno-tehnične naloge v zvezi z uresničevanjem ciljev združenja iz prejšnjega člena.

Pravice in obveznosti člana se natančneje uredijo s pogodbo iz prvega odstavka tega člena.

 

  1. Pravice in ugodnosti kolektivnih članov

 

  1. člen

ŠCID se kolektivnim članom združenja zavezuje zagotavljati zlasti naslednje storitve, pravice oziroma ugodnosti:

1.

ŠCID tekoče nudi vsakemu kolektivnemu članu brezplačne strokovne nasvete in odgovore na vprašanja po telefonu ali elektronski pošti, neposredne svetovalne razgovore na sedežu ŠCID in po potrebi tudi krajša pisna mnenja glede aktualnih vprašanj razlage in uresničevanja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, razen neposrednega sodelovanja na sejah ter v različnih internih dogovarjanjih in pogajanjih z delodajalcem v podjetjih ter zastopanja v pravnih postopkih, na njegovo željo pa s pomočjo zunanjih svetovalcev tudi izvedbo zahtevnejših svetovalnih projektov z omenjenega področja (zahtevnejše analize in pisna mnenja, svetovalni sestanki itd., ki po veljavnih kriterijih svetovalne dejavnosti predstavljajo »svetovalni dan« ali več), ki se plačujejo posebej;

2.

ŠCID je dolžan najmanj dvakrat letno organizirati skupni strokovni posvet predstavnikov včlanjenih svetov delavcev zaradi izmenjave izkušenj, seznanjanja z najnovejšimi spoznanji na področju razvoja delavske participacije, oblikovanja skupnih usmeritev in priporočil za delovanje v praksi, ter pobud in predlogov glede nadaljnjega razvoja sistema delavske participacije, po potrebi pa sklicati tudi skupščino združenja zaradi spreminjanja pravil delovanja združenja in drugih internih dogovorov v združenju;

3.

ŠCID zagotavlja kolektivnim članom na njihovo željo posredovanje svetovalnih storitev tudi z različnih drugih področij (ekonomija, organizacija, pravo, itd.), pri čemer se o ceni teh storitev stranke dogovarjajo od primera do primera;

4.

ŠCID je dolžan tekoče spremljati razvoj in proučevati nova spoznanja stroke, strokovno literaturo in druga aktualna dogajanja na področju delavske participacije in z njimi sproti seznanjati člane ter zagotoviti tudi izdajanje posebnega glasila za problematiko s področja ekonomske demokracije, namenjenega članom združenja, pa tudi širši promociji in utrjevanju sistema delavske participacije v Sloveniji;

5.

ŠCID je dolžan organizirati specializiran sistem izobraževanja in usposabljanja s področja delavske participacije za kolektivne člane ter za druge uporabnike, ki se vključujejo v sistem delavske participacije (sindikati, kadrovske službe itd.), pri čemer zagotavlja vsem kolektivnim članom vsaj 10 % popust pri ceni (kotizaciji) seminarjev in drugih izobraževalnih oblik, če jih organizira za nedoločen krog udeležencev (tj. z možnostjo udeležbe tudi nečlanov združenja), ter enak popust pri ceni priročnikov in drugih strokovnih knjig, katerih založnik je ŠCID.

6.

ŠCID je dolžan po naročilu posameznega kolektivnega člana ali skupine zainteresiranih kolektivnih članov po ekonomski ali dogovorjeni ceni pripraviti in izvesti kakršenkoli (njihovim specifikam in potrebam prilagojen) izobraževalni program s strokovnega področja, povezanega z delom sveta delavcev;

7.

ŠCID zbira na standardnem obrazcu bistvene podatke o vseh kolektivnih članih ter jih za potrebe navezave neposrednih medsebojnih stikov posreduje zainteresiranim članom;

8.

ŠCID se zavezuje skrbeti za posredovanje različnih pobud in predlogov v zvezi z nadaljnjim razvojem delavske participacije (vključno z zakonodajnimi), ki se izoblikujejo na skupnih posvetih (skupščinah) predstavnikov svetov delavcev iz 2. točke ali v drugih oblikah dela združenja, pristojnim institucijam ter za vključevanje združenja v širša prizadevanja za razvoj delavske participacije v Sloveniji;

9.

ŠCID v sodelovanju s kolektivnimi člani občasno izvaja tudi samostojne znanstvene raziskave in pripravlja druge strokovne podlage, s katerimi združenje prispeva k hitrejšemu razvoju in učinkovitejšemu delovanju sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji;

10.

ŠCID se zavezuje vzpostaviti in vzdrževati posebno spletno stran združenja, na kateri lahko člani, pa tudi drugi zainteresirani uporabniki dobijo potrebne strokovne in druge informacije s področja delovanja in razvoja sistema delavske participacije v Sloveniji, pri čemer je del strani z vzorci splošnih aktov in drugimi uporabnimi gradivi dostopen samo za člane združenja.

 

  1. Dolžnosti kolektivnih članov

 

  1. člen

Kolektivni član je dolžan poravnavati članarino združenja, ki je s sklepom skupščine določena v enotnem znesku za vse člane ne glede na velikost sveta delavcev. Članarina kot povračilo za strokovne storitve in ugodnosti kolektivnemu članu iz prejšnjega člena ter vir za financiranje dogovorjenih skupnih nalog in aktivnosti v okviru združenja (spletna stran združenja, raziskave, ipd.) se plačuje polletno, če ni s sklepom skupščine določeno drugače.

——————————————————————————————————————

Opomba:

Trenutno veljavna višina članarine združenja je določena s sklepom skupščine združenja, sprejetim na seji dne 12. 10. 2021 v Ankaranu, ki se glasi:

Mesečna članarina združenja se od 1. 1. 2022 določi v znesku treh odstotkov (3 %) od povprečne slovenske bruto plače za zadnje tromesečje po podatkih Statističnega urada RS na dan izdaje računa, zaokroženem na en evro.

——————————————————————————————————————

Kolektivni član je zavezan podpreti tudi izdajanje specializirane revije za področje ekonomske demokracije v okviru ŠCID, katere ustanovitelj je združenje, in sicer tako, da poravnava naročnino glasila za vse člane sveta delavcev in predstavnike delavcev v nadzornem svetu oziroma upravnem odboru ter za delavskega direktorja oziroma predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji, če je le-ta v družbi imenovan, kar je, poleg dogovorjene članarine, ena od dveh članskih obveznosti kolektivnega člana.

Kolektivni član lahko kadarkoli in brez predhodnih obveznosti izstopi iz članstva v združenju tako, da o svoji odločitvi pisno obvesti ŠCID. V primeru izstopa je kolektivni član dolžan poravnati neplačano članarino le do dneva izstopa, če je bil zadnji izdani račun za članarino poravnan že pred izstopom, pa obdrži članske pravice do konca tekočega polletnega obdobja.

 

  1. Statusne določbe

 

  1. člen

Ime združenja je: Združenje svetov delavcev Slovenije.

Kratica združenja je ZSDS, sedež združenja pa je na sedežu ŠCID v Kranju, Bavdkova ulica 50.

Združenje ima žig pravokotne oblike z napisom »Združenje svetov delavcev Slovenije«

  1. člen

Združenje po pooblastilu skupščine ali predsedstva združenja zastopa in predstavlja generalni sekretar združenja, ki tudi organizira in vodi njegovo delovanje.

Funkcijo generalnega sekretarja združenja kot strokovno-organizacijsko funkcijo praviloma opravlja vsakokratni direktor Študijskega centra za industrijsko demokracijo ali drug strokovni sodelavec študijskega centra, ki ga na predlog predsedstva imenuje in razrešuje skupščina združenja. Skupščina na predlog generalnega sekretarja imenuje tudi njegovega namestnika.

S sklepom skupščine združenja se lahko ustanovi tudi funkcija izvršnega sekretarja združenja, ki skrbi za notranje organizacijske zadeve v združenju in za operativno izvajanje sklepov organov združenja, imenuje pa ga predsedstvo združenja. Izvršni sekretar združenja lahko zastopa združenje navzven le po predhodnem pooblastilu predsedstva ali generalnega sekretarja združenja.

 

  1. Skupščine in posveti združenja

 

  1. člen

O vprašanjih, ki so v skupnem interesu vseh ali večine kolektivnih članov združenja se organizirano razpravlja na skupščinah in posvetih združenja, ki jih sklicuje generalni sekretar združenja na lastno pobudo ali na pobudo kolektivnih članov. Generalni sekretar mora sklicati skupščino ali posvet, če to zahtevajo najmanj trije kolektivni člani.

Posveti so lahko interni oziroma namenjeni samo za člane združenja ali odprti tudi za predstavnike drugih svetov delavcev – nečlanov združenja, in sicer v odvisnosti od vsebine obravnavane problematike.

  1. člen

Skupščina odloča o vseh vprašanjih, pomembnih za uresničevanje temeljnih ciljev iz 1. člena teh pravil ter o pravicah in dolžnostih kolektivnih članov.

Če so bili o sklicu skupščine pravilno obveščeni vsi člani združenja, se njena sklepčnost ne ugotavlja, sklepe pa sprejema z večino glasov tistih članov, ki se udeležijo glasovanja.

Skupščina lahko odloča tudi korespondenčno.

 

  1. Sekcije in druge oblike dela združenja

 

  1. člen

Znotraj združenja se lahko organizirajo sekcije, odbori, komisije in druge oblike dela združenja, ki svoje delo uredijo z lastnimi poslovniki.

 

  1. Odločanje

 

  1. člen

Odločitve združenja v katerikoli obliki dela se sprejemajo kot ugotovitve, priporočila, pripombe, pobude, mnenja in predlogi, obvezujočih sklepov za posamezne kolektivne člane ali za tretje osebe pa združenje glede na svoje temeljno poslanstvo ne more sprejemati.

Obvezujoče sklepe lahko združenje sprejema le glede sprejemanja sprememb in dopolnitev teh pravil ter urejanja drugih internih razmerij znotraj združenja. Takšni sklepi se sprejemajo na skupnih posvetih oziroma skupščinah z večino glasov prisotnih predstavnikov kolektivnih članov, pri čemer ima vsak kolektivni član le en glas. O predlogih sklepov, ki jih sprejme predsedstvo združenja, ali ki jih članom predlaga generalni sekretar, se lahko organizira tudi glasovanje kolektivnih članov po elektronski pošti.

  1. člen

Sklepe in stališča ter pobude, pripombe in priporočila, s katerimi se združenje vključuje v zakonodajne razprave in druga pomembnejša dogajanja na področju razvoja sistema ekonomske demokracije v širšem slovenskem prostoru, v času med dvema skupščinama združenja sprejema predsedstvo združenja, ki je hkrati tudi usmerjevalno in posvetovalno telo generalnega sekretarja združenja pri organiziranju dela združenja. Predsedstvo sprejema tudi druge sklepe, pomembne za delovanje združenja v času med dvema sejama skupščine.

Predsedstvo združenja sestavlja 11 članov, in sicer:

  • sedem članov, ki jih izvoli skupščina izmed predsednikov in članov svetov delavcev – kolektivnih članov združenja,
  • generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja, izvršni sekretar in predsednik strokovnega sveta združenja, ki so njegovi člani po funkciji.

Mandat vsakega od izvoljenih članov predsedstva je enak njegovemu mandatu v funkciji predsednika oziroma člana sveta delavcev, ob prenehanju mandata posameznemu članu
predsedstva pa skupščina izvoli novega člana.

Seje predsedstva sklicuje in vodi njegov predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani predsedstva. V primeru, da mu pred potekom mandatne dobe preneha članstvo v svetu delavcev, iz katerega izhaja, se smiselno uporablja določba prejšnjega odstavka tega člena. Predsedstvo izvoli tudi namestnika predsednika.

Predsednik predsedstva je hkrati tudi predsednik združenja, ki je po potrebi skupaj z generalnim sekretarjem in po dogovoru z njim pooblaščen tudi za zastopanje in predstavljanje združenja.

Predsedstvo se sestaja po potrebi, sklepe pa lahko na predlog predsednika ali generalnega sekretarja sprejema tudi na korespondenčnih sejah.

 

  1. Strokovni svet združenja

 

  1. člen

Združenje lahko na podlagi sklepa skupščine ustanovi tudi strokovni svet kot organ, ki pripravlja strokovne podlage za odločanje organov združenja.

Predsednika in člane strokovnega sveta imenuje predsedstvo združenja izmed strokovnjakov, ki sodelujejo z združenjem.

 

  1. Končna določba

 

  1. člen

Ta pravila so bila sprejeta na prvem posvetu združenja dne 12. 11. 1996 na Bledu in spremenjena ter dopolnjena na sejah skupščine dne 17. 10 2003, dne 5. 12. 2009, dne 16. 10. 2015 in dne 11. 10. 2019, v veljavo pa so stopila z dnem sprejetja.