Svet delavcev ni podal soglasja k predlogu organizacijske odločitve, ki bi imela za posledico večje število presežnih delavcev v podjetju. Zato se je direktor odločil sklicati zbor delavcev, katerega odločitev naj bi nadomestila odklonjeno soglasje sveta delavcev. Ali ima direktor pravico sklicati svet delavcev?
Kot prvo je treba vedeti, da zbor delavcev ni organ podjetja, ki bi imel pristojnost sprejemati kakršnekoli poslovne odločitve. Zbor delavcev je po ZSDU predviden le kot oblika informiranja zaposlenih z možnostjo neposrednega postavljanja vprašanj in dajanja pobud delavcev kot posameznikov. V tem smislu ga zakon razume v bistvu kot metodo dela sveta delavcev za pridobivanje stališč in usmeritev za svoje delo, saj v 3. odst. 69. člena pravi: »Zbor delavcev ima pravico obravnavati vprašanja iz pristojnosti sveta delavcev oziroma njegovega odbora. Zbor delavcev ne more odločati o vprašanjih, ki so v pristojnosti sveta delavcev oziroma njegovega odbora.«
Upoštevajoč navedeno določbo seveda ni prav nobene možnosti, da bi direktor tisto, česar ni mogel doseči preko sveta delavcev, dosegel preko zbora delavcev. Tudi sicer zakon v določbi 1. odst. 69. člena pravico sklicati zbor delavcev izrecno daje svetu delavcev (»Svet delavcev ima pravico sklicati zbor delavcev, ki ga sestavljajo…«). Res pa je, da je svet delavcev dolžan sklicati zbor delavcev, če tako zahteva direktor družbe in uvrstiti na dnevni red vprašanja, ki jih direktor predlaga (71. člen ZSDU).
Odgovor na postavljeno vprašanje se torej glasi: Direktor lahko zahteva sklic zbora delavcev le preko sveta delavcev. Le če svet delavcev neutemeljeno zavrne njegovo zahtevo, bi bilo možno, da direktor doseže sklic zbora preko arbitraže. V nobenem primeru pa sklep zbora delavcev ne more nadomestiti nobene odločitve iz pristojnosti sveta delavcev.