Eno od slovenskih podjetij je v preteklem letu kupovalo na tržišču naše delnice in tako postalo tretji največji lastnik podjetja z 8,6% deležem. Kot soupravljalci in mali lastniki smo do tega podatka, ki naj bi bil objavljen v uradnem listu RS, prišli v letošnjemu letu. Menimo, da bi nas o tej zadevi poslovodstvo lahko formalno obvestilo na eni od rednih sej sveta delavcev. Sprašujemo kaj so to »bistvene spremembe lastništva« po 93. členu ZSDU, ko je potrebno skupno posvetovanje delodajalca in sveta delavcev?

Med t.i. statusnimi vprašanji, glede katerih je delodajalec dolžan zahtevati skupno posvetovanje s svetom delavcev, ZSDU v 93. členu našteva tudi »bistvene spremembe lastništva«, pri čemer pa vsebine tega pojma podrobneje ne definira. Zato se je v danem primeru pač treba poslužiti ustrezne pravne interpretacije konkretne določbe, in sicer na podlagi načela, da »zakon vedno določa tisto, kar ustreza razumnemu preudarku«.

Dejstvo je namreč, da je pri borznih družbah verjetno smiselno zahtevati od uprave družbe kot zastopnika delodajalca skupno posvetovanje s svetom delavcev le v primerih, ko gre za pomembnejše spremembe lastništva, na katere ima uprava lahko določen vpliv. Med te pa zagotovo ne sodijo spremembe lastništva delnic, ki se tekoče dogajajo na borzi in večinoma tudi ne spadajo v kategorijo »bistvenih« sprememb lastništva. Te uprava dejansko lahko samo spremlja in eventualno svet delavcev o njih le obvešča. Vsekakor pa bi med bistvene spremembe lastništva, o katerih bi bilo smiselno skupno posvetovanje, lahko šteli zlasti t.i. prevzeme, in sicer bodisi prijateljske bodisi sovražne. V primeru, da uprava dobi informacije o pripravljajočem se prevzemu ali da tak prevzem sooblikuje, bi po našem mnenju morala sklicati skupno posvetovanje s svetom delavcev zaradi razprave o ukrepih za morebitno obrambo pred prevzemom (v primeru sovražnega prevzema) bodisi o poslovnih in drugih posledicah prevzema, zlasti za zaposlene (v primeru prijateljskega prevzema). Podobno seveda velja tudi v primeru pripojitve družbe k drugi družbi ali spojitve dveh družb, ki ima za posledico bistveno spremembo lastništva.

Skratka, pri iskanju odgovora na postavljeno vprašanje je treba izhajati iz dejstva, da ni smiselno sklicevati skupnih posvetovanj o spremembah v lastniški strukturi družbe, ki se dogajajo na trgu, ne da bi uprava in s tem zaposleni na to lahko imeli kakršenkoli vpliv, oziroma da bi lahko v zvezi s tem sprejemali kakršnekoli ukrepe, in obratno – takšno posvetovanje je smiselno, kadar se je mogoče in smiselno tako ali drugače pripraviti na posledice morebitnih sprememb lastništva ali jih eventualno celo preprečiti.