Svet delavcev se je odločil, da bi uveljavil zakonsko možnost poklicnega opravljanja funkcije predsednika sveta delavcev. Ali je v ta namen potrebno predhodno ustrezno dopolniti veljavni participacijski dogovor, ki tega vprašanja (zlasti pogojev za delo profesionalnega člana) za zdaj ne ureja, oziroma v ta namen skleniti poseben pisni dogovor z delodajalcem?

Pravica do (pol)profesionalizacije določenega števila članov sveta delavcev v odvisnosti od števila zaposlenih v družbi je določena v 64. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) in zato ni odvisna od predhodnega dogovora z delodajalcem, ampak jo lahko svet delavcev uveljavi neposredno na podlagi zakona. Svet delavcev torej načeloma delodajalca lahko le obvesti o svoji odločitvi in zahteva, da jo ta v določenem smiselnem roku realizira s sklenitvijo ustrezne pogodbe o zaposlitvi z imenovanim članom sveta delavcev. V tej pogodbi se potem lahko uredijo tudi vse podrobnosti glede pravic iz delovnega razmerja in pogojev za poklicno opravljanje funkcije.

V praksi pa je seveda smiselno, da se bodoči poklicni član sveta delavcev o vseh omenjenih elementih pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem ne pogaja sam in individualno, temveč naj se o tem dogovorita svet delavcev in delodajalec, pri čemer pravna oblika tega dogovora ni pomembna. Najprimerneje je seveda, če so vsa ta vprašanja ustrezno rešena že v t.i. participacijskem dogovoru po 5. členu ZSDU, in sicer na splošen način, ne glede na konkretno osebo, ki naj bi to funkcijo opravljala. Možen je tudi poseben pisni dogovor ali pa nenazadnje tudi neposredno pogajanje kar o vsebini konkretne pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je le, da se na tak ali drugačen način ustrezno dogovorijo vprašanja, ki so specifična za opravljanje te funkcije v primerjavi z ostalimi delovnimi mesti v družbi. Ta funkcija namreč običajno – za razliko od ostalih delovnih mest – ni posebej in vnaprej sistemizirana ter ovrednotena. Zato se je treba v zvezi s tem posebej dogovoriti zlasti glede višine plače, načina zagotavljanja samostojnosti in neodvisnosti od navodil delodajalca pri opravljanju te funkcije, delovnih prostorov in drugih pogojev za delo, morebitnih pravic do funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja zaradi ohranjanja stika s stroko, pravice do vrnitve na isto oz. drugo ustrezno delovno mesto po poteku mandata in podobno.