Določba tretjega odstavka 48. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) pravi: »Predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter izraziti svoja opažanja.« Ali to pomeni tudi, da je delodajalec dolžan obvestiti svet delavcev o inšpekcijskem pregledu? V našem primeru je bil svet delavcev o tem obveščen šele 10 dni po inšpekcijskem pregledu.
Inšpektorat za delo RS, na katerega je bilo to vprašanje naslovljeno, je nanj odgovoril takole:
ZVZD-1 v zvezi s tem zelo konkretno določa, kakor tudi sami ugotavljate, da ima predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kadar ta opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ter v zvezi s tem izraziti svoja opažanja. To pomeni, da imata tako predstavnik sveta delavcev ali delavski zaupnik nedvomno pravico prisostvovati inšpekcijskemu nadzoru, kar pa ne pomeni, da ta pravica preide v dolžnost. Da pa se ta pravica lahko tudi praktično zagotavlja, morajo biti o inšpekcijskem pregledu obveščeni, in to pred samim nadzorom. Smatra se, da pred samim nadzorom pomeni takrat, ko je pristojni inšpektor že prisoten na konkretni lokaciji delodajalca z namenom opraviti inšpekcijski nadzor. Kako točno morajo biti o tem obveščeni in kako potrditi oz. zavrniti to pravico, zakonodaja ne predpisuje. Prav tako iz samega 3. odstavka 48. člena ZVZD-1 neposredno ne izhaja, da bi bila to dolžnost delodajalca, ravno tako tudi ne izhaja, da bi bilo takšno obveščanje dolžnost koga drugega. Je pa dolžnost delodajalca, da takšno prisotnost omogoči, kar pomeni, da takšna pravica izhaja iz dolžnosti predhodnega obveščanja. Torej bi lahko trdili, da je vseeno dolžnost delodajalca oz. njegove odgovorne osebe, da o inšpekcijskem pregledu, ki se bo izvajal, obvesti predstavnika sveta delavcev ali delavskega zaupnika in v zvezi s tem pridobi potrditev ali zavrnitev zakonsko določene pravice. Temu mnenju pritrjuje tudi dejstvo, da pristojni inšpektor, ki bo vodil postopek, nima informacij o tem, kdo ima pri konkretnem delodajalcu vlogo predstavnika sveta delavcev ali delavskega zaupnika in ravno tako nima njegovih kontaktov. Je pa kljub temu smiselno, in inšpektorji se tega tudi poslužujejo, da pred izvedbo samega nadzora na pravico, da se omogoči prisotnost predstavnika sveta delavcev ali delavskega zaupnika, opozorijo prisotnega predstavnika delodajalca, ki pa takšne pobude ne more preslišati oz. samovoljno zavrniti ali odgovarjati v imenu predstavnikov delavcev, temveč omogočiti prisotnost teh predstavnikov, kar pomeni, da jih je dolžan kontaktirati.