Pred 10 dnevi smo imeli volitve za nov svet delavcev. Skladno s poslovnikom »delavci družbe glasujejo na volitvah o kandidatih iz svoje organizacijske enote« (na zadnjih volitvah smo imeli 3 organizacijske enote). Za nove volitve pa je svet delavcev sprejel sklep, da kandidati sicer kandirajo vsak v svoji organizacijski enoti, volitve pa se izvedejo tako, da vsak volilni upravičenec voli vse kandidate, torej iz vseh organizacijskih enot, kar ima seveda lahko bistvene posledice za izid volitev.

Glede na to, da je to v neskladju z veljavnim poslovnikom, nas zanima, ali je izid takih volitev legitimen? Ali lahko in kako posameznik doseže kasnejšo razveljavitev? Kako uveljaviti odgovornost prejšnjega sveta delavcev za navedene nezakonitosti? Kaj predlagate, glede na to, da se nekateri izmed kandidatov čutijo prizadeti?

Nesporno je, da je bil z opisanim postopkom volitev članov novega sveta delavcev kršen veljavni poslovnik sveta delavcev, kar bi utegnilo predstavljati utemeljen razlog za razveljavitev volitev. Ni pa to nujno, kajti možno je, da bi se sodišče v danem primeru postavilo na stališče, da je bil s sklepom sveta delavcev o drugačnem načinu izvedbe volitev kot ga predpisuje poslovnik, v bistvu spremenjen poslovnik in tega ne bi štelo kot bistvene kršitve volilnega postopka. Tudi spremembe in dopolnitve poslovnika namreč svet delavcev sprejema v obliki svojega sklepa, za sprejem katerega običajno niti ni predvidena kaka kvalificirana večina.

Kakorkoli že, pa je v danem primeru (glede na to, da so bile volitve pred 10 dnevi) že potekel prekluzivni rok za morebitno izpodbijanje volitev, ki ga določa prvi odstavek 53. člena ZSDU. Ta se namreč glasi: »V primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev.«

Iz citirane zakonske določbe je torej razvidno, da lahko razveljavitev volitev zahtevajo samo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev, in sicer najkasneje v roku 8 dni. V nasprotnem se volitve kljub morebitnim nepravilnostim v volilnem postopku štejejo kot veljavne.

Glede na to, da izvedenih volitev ni več mogoče razveljaviti, predlagam, da novi svet delavcev sedanje nezakonito stanje (neskladnost med določili poslovnika sveta delavcev in dejanskim načinom izvedbe volitev) vsaj naknadno sanira na ta način, da ustrezno spremeni poslovnik in ga uskladi s sklepom, na podlagi katerega so bile izvedene volitve. Tudi tak način izvedbe volitev je namreč pravno dopusten in ni v neskladju z ZSDU, če se svet delavcev zanj odloči.

Kar zadeva morebitno odgovornost članov prejšnjega sveta delavcev zaradi nepravilnosti v postopku volitev za nov svet delavcev, pa jo bo brez dvoma težko realizirati v praksi. Za uveljavljanje morebitne odškodninske odgovornosti ni nikakršnih pogojev, odpoklic kot edina sankcija za neustrezno opravljanje soupravljalskih funkcij pa zaradi prenehanja mandata ne pride več v poštev.

Za kakršnokoli učinkovito ukrepanje v smislu odprave ugotovljenih nepravilnosti je torej zaradi poteka zakonsko predpisanih rokov prepozno. Predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev, ki se čutijo tako ali drugače prizadeti, bi morali pač pravočasno ukrepati, za kar zakon sicer daje dovolj možnosti že tekom samega postopka (glej določbe 31., 32. in 33. člen ZSDU), poleg tega pa, kot rečeno, tudi še po končanih volitvah (53. člen ZSDU). Vendar pa je možnost uporabe teh ukrepov po zakonu vezana na določene roke, ki so prekluzivnega značaja, kar pomeni, da ukrepanje po preteku teh rokov ni več možno.