V poslovniku sveta delavcev ni posebej urejen postopek odpoklica predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe (NS) v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Katere določbe je mogoče v tem primeru smiselno uporabiti? Ali je svet delavcev dolžan izvesti postopek odpoklica na zahtevo enega izmed reprezentativnih sindikatov? Po veljavnem poslovniku svet delavcev izvoli predstavnike na predlog svojih članov, medtem ko sindikatov ni med »upravičenimi predlagatelji« kandidatov.
Glede postopka odpoklica predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ZSDU v celoti odkazuje na ureditev v poslovniku sveta delavcev, saj v 7. odst. 79. člena določa: »Način izvolitve in odpoklica članov nadzornega sveta ali upravnega odbora oziroma njegovih komisij, ki so predstavniki delavcev, se podrobneje določi s poslovnikom sveta delavcev.«
Poslovnik sveta delavcev je torej edini akt, s katerim je mogoče urediti ta postopek, ki je – za razliko od zakonsko urejenega postopka odpoklica članov sveta delavcev – v celoti prepuščen avtonomiji sveta delavcev. To pomeni, da v primeru pravne praznine (če torej poslovnik sveta delavcev odpoklica posebej ne ureja) ni mogoče v ta namen analogno oz. smiselno uporabiti zakonskih določil o odpoklicu članov sveta delavcev, ampak le določbe poslovnika o načinu izvolitve predstavnikov delavcev v nadzorni svet. Morebitna analogna uporaba določil ZSDU o volitvah in odpoklicu članov sveta delavcev v ta namen ni mogoča tudi zato, ker predstavniki delavcev v nadzornem svetu niso voljeni neposredno, temveč jih voli in odpoklicuje svet delavcev.
Z drugimi besedami to pomeni, da je treba v obravnavanih primerih šteti, da je odpoklic predstavnika delavcev v nadzornem svetu v bistvu antipod njegovi izvolitvi in da zato načeloma za oboje velja smiselno enak postopek, in sicer tako glede predlaganja kot glede glasovanja. Tisti, ki je po poslovniku sveta delavcev upravičeni predlagatelj kandidatov za predstavnike delavcev v nadzornem svetu, je po drugi strani lahko tudi upravičeni predlagatelj oz. zahtevatelj za njihov odpoklic, postopek glasovanja sveta delavcev o odpoklicu pa je smiselno enak postopku glasovanja o izvolitvi. Pri tem seveda vsak upravičeni predlagatelj lahko predlaga odpoklic le za tiste predstavnike, ki so bili izvoljeni na njegov predlog.
V danem primeru so po določilih veljavnega poslovnika upravičeni predlagati kandidate za predstavnike delavcev v nadzorni svet izključno le člani sveta delavcev, ne pa tudi sindikati ali skupine delavcev s podpisi. Zato so izključno le člani sveta delavcev lahko tudi »zahtevatelji« postopka za odpoklic, medtem ko so sindikati ali skupine delavcev glede tega lahko le v vlogi »pobudnikov« za morebiten začetek tega postopka.
Upoštevaje zgoraj povedano iz tega izhaja, da v danem primeru svet delavcev na zahtevo enega izmed reprezentativnih sindikatov v družbi formalno ni dolžan začeti postopka za odpoklic predstavnika delavcev v nadzornem svetu. Vsekakor pa je smiselno, da to zahtevo obravnava kot »pobudo« (enako kot vse druge najrazličnejše pobude posameznikov ali organiziranih skupin delavcev) in se do nje opredeli. Če oceni, da je utemeljena, lahko s svojim sklepom, ki odraža večinsko voljo članov, začne postopek odpoklica. Za (obvezen) začetek postopka za odpoklic oziroma razpis glasovanja o odpoklicu pa zadostuje tudi, če se s pobudo poistoveti in jo »posvoji« samo posamezen član ali manjši del članov sveta delavcev, vendar jo morajo v tem primeru ti vložiti posebej (pisno ali ustno na zapisnik) v obliki lastne »zahteve« za začetek postopka za odpoklic.
V vsakem primeru pa vam seveda priporočam, da aktualno pravno praznino čim prej zapolnite in sprejmete ustrezne spremembe in dopolnitve poslovnika sveta delavcev, s katerimi bo ustrezno urejen tudi postopek odpoklica predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Poslovnik mora biti namreč »živ« akt, ki ga mora svet delavcev čim bolj sproti izpopolnjevati na podlagi potreb in izkušenj iz prakse.