Svet delavcev je prejel obvestilo direktorja družbe, da sklicuje skupno posvetovanje s svetom delavcev o nameravani pripojitvi družbe (d.o.o.) drugi družbi (prav tako d.o.o.) znotraj koncerna, in sicer brez kakršnega koli priloženega »elaborata« o namenu, ciljih in predvidenih učinkih te statusne spremembe. Rok za zahtevano skupno posvetovanje naj bi bil 8 dni od prejema zahteve, nameravana pripojitev pa naj bi bila potem formalno izvedena že v treh tednih. Je izvedba takšnega posvetovanja sploh smiselna in skladna z ZSDU in kakšno ravnanje v zvezi s tem svetujete svetu delavcev?

Pripojitev družbe spada med statusne spremembe, glede katerih je skladno z določbo 94. člena ZSDU potrebno predhodno skupno posvetovanje delodajalca s svetom delavcev, in sicer po postopku, določenem v 91. in 92. členu ZSDU. Po pregledu obvestila direktorja o nameravani pripojitvi in zahteve za skupno posvetovanje, ki ste jo priložili vprašanju, ugotavljam, da predvideni postopek skupnega posvetovanja v danem primeru ni skladen z zakonom.

Po določbi 91. člena ZSDU mora delodajalec obveščati svet delavcev in mu posredovati »potrebne informacije« najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve. Ta določba, če jo presojamo v povezavi tudi z določbo 92. člena istega zakona, torej predpostavlja dvoje:

a) kot prvo, takšne predhodne informacije svetu delavcev glede vsebine nameravane odločitve (razlogi, cilji, posledice itd.), da bo lahko svet delavcev na podlagi njih oblikoval svoja stališča ter morebitne pripombe, pobude in predloge;

b) kot drugo, zagotovljen vsaj 15-dnevni rok od dneva prejema »potrebnih informacij« do dneva predvidenega skupnega posvetovanja, v katerem ima svet delavcev možnost proučiti prejete informacije in na podlagi njih oblikovati svoja stališča za skupno posvetovanje, vključno z morebitnimi konkretnimi pripombami, predlogi in pobudami.

Smisel skupnega posvetovanja je namreč po določbi 92. člena ZSDU »prizadevanje za uskladitev stališč« med svetom delavcev in delodajalcem, kar pomeni, da mora tudi svet delavcev priti na skupno posvetovanje z že izdelanimi stališči, kar pa praviloma zahteva sklic posebne ločene seje SD za pripravo na skupno posvetovanje. V nasprotnem pač v smislu ZSDU ni mogoče govoriti o »skupnem posvetovanju«, ampak kvečjemu o »obveščanju« sveta delavcev, kar seveda ni enaka stopnja participativnih pravic. Ni torej mogoče na isti skupni seji delodajalca in sveta delavcev opraviti tako »informiranja« kot »skupnega posvetovanja«.

V zvezi s povedanim naj posebej opozorim, da je treba zgoraj navedene določbe ZSDU razlagati v povezavi z določili direktive EU o obveščanju in posvetovanju z delavci (Direktiva 2002/14/ES). Ta v 2. in 4. členu med drugim določa:

(f) “obveščanje” pomeni ponos podatkov predstavnikom delavcev s strani delodajalca, da se jim omogoči seznaniti se z neko zadevo in jo preučiti;

(g) “posvetovanje” pomeni izmenjavo stališč in uvedbo dialoga med predstavniki delavcev in delodajalcem.

3. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki zlasti predstavnikom delavcev omogoča, da informacije ustrezno preučijo in se po potrebi pripravijo na posvetovanje.

4. Posvetovanje se opravi:

(a) tako, da se zagotovi primeren čas, način in vsebina posvetovanja;

(b) na ustrezni ravni uprave in predstavnikov delavcev, odvisno od teme razprave;

(c) na podlagi informacij, ki jih delodajalec priskrbi v skladu s členom 2(f), in mnenja, ki ga imajo predstavniki delavcev pravico oblikovati;

(d) tako, da se predstavnikom delavcev omogoči, da se sestanejo z delodajalcem ter dobijo odgovor na vsako mnenje, ki ga oblikujejo, in razloge za tak odgovor;

(e) da bi dosegli dogovor o odločitvah, v okviru pooblastil delodajalca iz odstavka 2(c).

Dejstvo je, da v danem primeru svet delavcev ni prejel nobene »potrebne informacije« pač pa le obvestilo o nameravani odločitvi s pozivom na skupno posvetovanje, ki naj bi bilo poleg tega opravljeno prej kot v 15 dneh od prejema obvestila in prej kot v 30 dneh od nameravane izvedbe predlagane odločitve. To pa pomeni, da svetu delavcev ni omogočeno kvalificirano in pravočasno oblikovanje stališč, potrebnih za kakovostno skupno posvetovanje, in da zato niso izpolnjeni pogoji za zakonito izvedbo zahtevanega skupnega posvetovanja.

Svet delavcev naj torej na podlagi prejetega obvestila in zahteve direktorja za skupno posvetovanje nemudoma zahteva predhodno predložitev tudi »potrebnih informacij« oz. ustreznega elaborata v zvezi z nameravano pripojitvijo ter preložitev datuma skupnega posvetovanja, ki mu bo omogočila ustrezno pripravo na skupno posvetovanje, t.j. proučitev problema in oblikovanje stališč. V zvezi s tem naj delodajalca opozori tudi na pravne posledice nespoštovanja zgoraj navedenih postopkovnih določil ZSDU v zvezi s skupnim posvetovanjem. Če delodajalec krši omenjena določila, ima namreč svet delavcev na razpolago vsaj dve pravni možnosti, in sicer:

a) začasno zadržanje odločitve delodajalca in sprožitev arbitražnega spora v skladu z določbo 98. člena ZSDU, kar bi v danem primeru pomenilo, da nameravana pripojitev družbe ne bi mogla biti realizirana najmanj do konca arbitražnega postopka;

b) zahteva za intervencijo inšpekcije dela, vključno z eventualno prijavo za prekršek po 16. točki 107. člena ZSDU, za katero je zagrožena globa v višini od 4.000 do 20.000 evrov za pravno in od 1.000 do 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.