Ali je mogoče besedilo 2. odstavka 91. čl. ZSDU »Potrebne informacije mora…« razumeti kot da je delodajalec dolžan informacijo posredovati v pisni obliki? Ali lahko delodajalec obseg te informacije skrči po svoji volji in sicer z obrazložitvijo, da je del informacij poslovna skrivnost – kljub temu, da ne obstaja noben splošni akt, ki bi opredeljeval kaj je v podjetju poslovna skrivnost?

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne opredeljuje izrecno načina dolžnega obveščanja sveta delavcev s strani delodajalca, kar velja tako za posebne določbe o obveščanju sveta delavcev (89. in 90 člen) kot tudi za določbe o skupnem posvetovanju (91. do 94. člen). Zato bi neposredno na podlagi zakona težko konstruirali zahtevo po obveznem pisnem obveščanju sveta delavcev pred skupnim posvetovanjem, ampak je treba način le-tega podrobneje opredeliti v participacijskem dogovoru.

Tako ustno kot pisno obveščanje imata vsak svoje prednosti in slabosti, tako da je najprimernejši način obveščanja odvisen od konkretne vsebine in ga je treba le-tej tudi prilagajati. Najučinkovitejša pa je običajno kombinacija obeh navedenih načinov. Iz teh razlogov je smiselno v participacijskem dogovoru vnaprej določiti vsebine, glede katerih mora delodajalec obvezno ali vsaj na podlagi posebne zahteve predsednika sveta delavcev pripraviti potrebne informacije tudi v pisni obliki.

V primeru predhodnega obveščanja sveta delavcev za potrebe priprave skupnega posvetovanja v smislu določbe 91. člena ZSDU je treba upoštevati predvsem dejstvo, da morajo biti ustrezne informacije pripravljene tako, da bo svet delavcev lahko na tej podlagi izoblikoval jasno stališče pred skupnim posvetovanjem. Na samem skupnem posvetovanju gre namreč za to, da se poskušajo stališča sveta delavcev in delodajalca po možnosti uskladiti (92. člen ZSDU), kar pomeni, da svet delavcev ne more na skupni seji šele oblikovati svojega stališča. Kolikor torej delodajalec ne pripravi potrebne informacije v pisni obliki, je potrebno (najmanj 15 dni pred skupnim posvetovanjem in 30 dni pred sprejetjem konkretne poslovne odločitve) sklicati posebno sejo sveta delavcev, na kateri delodajalec posreduje potrebne informacijo v ustni obliki. Šele na tej podlagi lahko svet delavcev oblikuje stališče in nato organizira skupno posvetovanje. Če pa je informacija s strani podana v predpisanem roku v pisni obliki, poseben predhodni »informativni« sestanek sveta delavcev ni potreben, ampak je potrebna le še »pripravljalna« seja sveta delavcev zaradi oblikovanja stališč za skupno posvetovanje.

Skladno z določili 39. člena ZGD-1 je potrebno v družbi sprejeti poseben pisni sklep (lahko tudi v obliki splošnega akta), s katerim se določijo podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, način njihovega varovanja ter odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (med njimi so skladno z določbo 68. člena ZSDU tudi člani sveta delavcev). Kolikor takšnega sklepa ni, ni podlage za razglasitev določenih podatkov za poslovno skrivnost. Vsekakor pa nima nobenega smisla organizirati skupnega posvetovanja, če svetu delavcev pod krinko »poslovne skrivnosti« niso posredovane vse relevantne informacije v zvezi z določeno poslovno odločitvijo. Tudi če so določeni podatki dejansko poslovna skrivnost, jih imajo na podlagi že omenjene določbe 68. člena ZSDU člani sveta delavcev pravico izvedeti (in seveda tudi varovati) v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.