Eden izmed kandidatov za delavskega direktorja se je zaradi domnevnih postopkovnih napak pritožil na svet delavcev, ki je nadzornemu svetu predlagal drugega kandidata. Kako reševati takšno pritožbo?
Kako tovrstne pritožbe reševati, je dejansko posebno vprašanje, kajti ne zakon ne poslovnik sveta delavcev o tem ne vsebujeta nobenih določb. Gre torej za primer, ki ga je po splošnih pravnih načelih mogoče reševati le s smiselno uporabo predpisov, ki se nanašajo na sorodna vprašanja. V tem smislu pa v danem primeru verjetno pridejo v poštev le določbe ZSDU, ki se nanašajo na volitve članov sveta delavcev, in sicer konkretno določba 53. člena ZSDU, ki v prvem odstavku pravi: »V primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev.« Ob upoštevanju tudi določb zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki med kolektivnimi delovnimi spori določa tudi s spore o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zlasti pa v zvezi z določbo 1. odstavka 45. člena tega zakona (»Udeleženec v postopku je oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec)«), bi to pomenilo, da bi moral kandidat za delavskega direktorja sklep sveta delavcev o predlogu za delavskega direktorja, s katerim se ne strinja, v bistvu izpodbijati pred pristojnim delovnim sodiščem, ne s pritožbo na svet delavcev. O pritožbah zoper določene odločitve namreč načeloma ne more odločati isti organ, ki je odločitev sprejel, svet delavcev pa nima instančnega organa.
Iz teh razlogov bi se moral svet delavcev v danem primeru izreči za nepristojnega za odločanje o predmetni pritožbi in pritožnika napotiti na sodišče, s tem da so mu morebitni pritožbeni roki (osem dni v smislu 53. člena ZSDU) načeloma varovani, ker je bila pritožba vložena pravočasno, čeprav na nepristojen organ. Kolikor omenjeni rok še ni potekel, pa bi bilo pritožnika smiselno opozoriti, naj za vsak primer raje vloži pritožbo neposredno na sodišče. V vsakem primeru pa je takšen ali drugačen sklep sveta delavcev dokončen in izvršljiv, tako da morebitna pritožba kandidata na delovno sodišče ne more zadržat izvršitve oziroma nemotenega nadaljevanja postopka imenovanja delavskega direktorja v skladu s predlogom sveta delavcev. Če bo delovno sodišče morda kljub vsemu povedanemu odločilo drugače, pa bo mogoče postopek imenovanja delavskega direktorja ponoviti naknadno.