Uprava je pripravila predlog za spremembo statuta družbe, v katerem je predvideno, da naj bi delavci sicer imeli pravico do dveh predstavnikov v nadzornem svetu, vendar – če te pravice ne izkoristijo – lahko vse člane nadzornega sveta voli skupščina. Je takšna ureditev sprejemljiva?

Določba o tem, da vseh šest članov nadzornega sveta izvoli skupščina, če svet delavcev ne »izrabi« pravice izvoliti svojih predstavnikov, je po mojem mnenju absolutno nesprejemljiva in nezakonita z vidika določbe 78. členom ZSDU, ki daje delavcem pravico do predstavništva v nadzornem svetu, v povezavi s 1. odstavkom 79. člena ZSDU, ki se glasi: »Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe, vendar ne sme biti manjše od ene tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe.«

Skupščina torej lahko imenuje toliko članov nadzornega sveta, kolikor jih po statutu pripada predstavnikom delničarjev, mesta za delavske predstavnike pa morajo ostati »rezervirana«, ne glede na to kdaj se svet delavcev odloči izkoristiti svojo zakonsko pravico. Zakon namreč ne postavlja nobenega roka do kdaj mora svet delavcev opraviti izvolitev svojih predstavnikov. To pomeni, da bi bilo že morebitno ugotavljanje dejstva, da »svet delavcev svoje pravice ni izkoristil« (kar naj bi bilo podlaga za omenjeno rezervno opcijo) v praksi popolnoma neizvedljivo. Naslednji pravno nerešljiv problem pa bi predstavljalo vprašanje prenehanja mandata »odvečnim« predstavnikom delničarjev, ki so bili izvoljeni s strani skupščine. Instituta pogojne izvolitve zakon ne pozna, odpoklic in razrešitev pa lahko opravi samo skupščina. Naj bi to pomenilo, da bi delavci z izvolitvijo svojih predstavnikov v skladu s statutom morali čakati do naslednjega zasedanja skupščine, da bi dobili na razpolago statutarno zagotovljena mesta v nadzornem svetu? Skratka, s tem ko bi skupščina »zapolnila« domnevno prosta mesta delavskih predstavnikov v nadzornem svetu s predstavniki delničarjev, bi bila v bistvu delavcem odvzeta omenjena pravica, da kadarkoli imenujejo svoje predstavnike v ta organ.

Torej, ne samo da je sporna določba brez kakršne koli zakonske podlage, ampak predvidena rezervna opcija tudi v praksi sploh ni izvedljiva. Določbo je treba nujno črtati, kajti ne nazadnje ne služi ničemur koristnemu. Predstavniki delničarjev imajo v vsakem primeru v nadzornem svetu večino, tako da lahko po potrebi nadzorni svet nemoteno deluje tudi brez delavskih predstavnikov. Zato predlagane rešitve ni mogoče utemeljiti ne s pravnimi, ne z vsebinskimi argumenti.

V zvezi s tem velja opozoriti, da iz zgoraj navedenih razlogov v praksi v večini primerov tudi ni mogoče uskladiti mandatov članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev, z mandati predstavnikov delavcev v tem organu. Njihova izvolitev je lahko opravljena v zelo različnih obdobjih, mandatna doba, ki je določena v statutu in je za vse enaka, pa začne teči z njihovo izvolitvijo in vpisom v sodni register. Za delavske predstavnike velja, da je postopek njihove izvolitve končan, ko svet delavcev o tem obvesti skupščino. Tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih morebitno začasno zapolnjevanje »prostih mest« delavskih predstavnikov v nadzornem svetu s predstavniki delničarjev, imenovanih na skupščini družbe, ne pride v poštev.