V zvezi s kandidacijskim postopkom za izvolitev predstavnikov delavcev v nadzorni svet poslovnik sveta delavcev določa naslednje: “Začetek kandidacijskega postopka in rok za prijavo kandidatov, ki jih lahko predlagajo sindikat, najmanj 10% delavcev s podpisi in člani sveta delavcev, objavi svet delavcev na v podjetju običajen način. Svet delavcev izvoli v nadzorni svet družbe najmanj enega člana sveta delavcev.” Ker se je prav v tem času zaradi novih volitev ob izteku mandata zamenjal tudi svet delavcev sam, je stari svet delavcev s sklepom z dne 26.7.2000 razpisal kandidacijski postopek, ki naj bi trajal do 22. avgusta, oblikovanje predloga kandidata iz vrst članov sveta delavcev pa prepustil novemu svetu delavcev, ki pa se bo moral šele konstituirati. Kdaj se v tem primeru šteje, da je kandidacijski postopek dejansko zaključen, in ali se morebitne kandidature, vložene po 22. avgustu, vendar pred oblikovanjem končne kandidatne liste za volitve v okviru novega sveta delavcev štejejo za prepozne in s tem tudi neveljavne?

V normalnih okoliščinah, ko volitve za člane nadzornega sveta – predstavnike delavcev časovno ne bi sovpadale tudi z “menjavo” sveta delavcev samega (ob izteku mandata) tako kot v danem primeru, bi bilo vprašanje kdaj je kandidacijski postopek dejansko zaključen lahko popolnoma nesporno. Poslovnik SD namreč v 28. členu jasno določa, da “začetek kandidacijskega postopka in rok za prijavo kandidatov za nadzorni svet objavi svet delavcev na v podjetju običajen način”, kar je svet delavcev s sklepom z dne 26.7.2000 tudi storil. Po tem sklepu naj bi kandidacijski postopek trajal do 22. 8.2000.

Problem pa je tokrat v tem, da se je prav v tem času zamenjal tudi svet delavcev (nove volitve), pri čemer je stari svet delavcev odločil prepustiti oblikovanje kandidature za tistega člana nadzornega sveta, ki mora biti skladno z določbo poslovnika SD izvoljen “iz vrst članov sveta delavcev” novemu svetu delavcev. To seveda pomeni, da kandidacijski postopek že objektivno ni mogel biti zaključen do 22. avgusta (kot je bilo razpisano), ampak bo lahko zaključen šele, ko bo kandidatna lista kompletirana tudi s tem kandidatom, to pa je lahko šele na eni izmed bodočih sej novega sveta delavcev. Iz poslovniške določbe namreč jasno izhaja, da postavljeni rok za predlaganje kandidatov velja tudi za omenjenega kandidata in v tem smislu zavezuje tudi sam svet delavcev in ne le morebitne druge predlagatelje kandidatov (sindikat, najmanj 10% delavcev s podpisi). Iz tega razloga pač tudi postavljenega datuma v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot datum, ko je bil dejansko zaključen kandidacijski postopek, ampak zgolj kot orientacijski rok za prijavo kandidatov s strani drugih predlagateljev. Kot tak pa seveda ne more biti podlaga za presojo veljavnosti oziroma neveljavnosti morebitnih kasneje vloženih kandidatur. Če je bil iz objektivnih razlogov zaključek kandidacijskega postopka (in s tem oblikovanje končne liste kandidatov) premaknjen na čas, ko se bo v ta namen sestal novi svet delavcev, torej ni videti pravno utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče razglasiti za neveljavne kandidature, ki bodo pravilno vložene do tega datuma (torej tudi po prvotno določenem datumu – 22. avgust).

Poslovnik sveta delavcev glede rokov za kandidiranje je bil torej v danem primeru vsekakor vsaj v enem delu kršen že iz objektivnih razlogov. Če pa bodo poslovniška določila dosledno spoštovana samo v enem delu, ne pa v celoti, bo to v vsakem primeru lahko komurkoli predstavljalo podlago za izpodbijanje volitev, izvedenih na tej osnovi. To bodo med drugim lahko tudi vsi kandidati, katerih kandidature bodo eventualno zavrnjene kot prepozne, če bodo vložene po 22. avgustu, vendar pa še pred oblikovanjem zaključne kandidatne liste.

Na podlagi povedanega v vsakem primeru obstaja velika verjetnost (glede na to, da se že sedaj pojavljajo takšne in drugačne dileme o zakonitosti celotnega kandidacijskega postopka), da bodo na tej osnovi izvedene volitve predstavnikov delavcev v nadzorni svet sporne in eventualno tudi pravno izpodbojne. Zato bi bilo v izogib morebitnim kasnejšim zapletom najbolje, če bi novi svet delavcev dosedanji kandidacijski postopek enostavno razveljavil in ga v celoti ponovil, ali pa iz navedenih razlogov vsaj uradno podaljšal rok za prijavo kandidatov do dneva, ko bo predvidoma tudi sam imenoval svojega kandidata skladno z določbo poslovnika SD in oblikoval končno kandidatno listo kot rezultat zaključenega kandidacijskega postopka. Svetu delavcev torej priporočam izbiro te variante za saniranje dosedanjih pomanjkljivosti v kandidacijskem postopku, kajti vse druge rešitve bodo lahko kot rečeno tako ali drugače sporne in bi utegnile po nepotrebnem povzročiti neželene zaplete.