Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju v poglavju o sodelovanju delavcev v organih družbe določa predstavništvo delavcev nadzornem svetu in delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v upravi družbe. Kako naj pravico do sodelovanja v organih družbe realiziramo delavci v družbi z omejeno odgovornostjo, ki nima nadzornega sveta in uprave kot organov upravljanja, poleg tega pa družba šteje manj kot 500 zaposlenih?

Glede na to, da v družbah z omejeno odgovornostjo po ZGD-1 nadzorni svet ni obvezen organ, se lahko družbeniki odločijo, da ga ne bodo oblikovali. V tem primeru seveda delavci objektivno ne morejo realizirati svojega predstavništva v nadzornem svetu kot ene izmed najpomembnejših oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju.

Vendar to ne pomeni, da v družbi ni mogoče uveljaviti ustreznih nadomestnih oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju. Skladno z določbo 1. odst. 5. člena ZSDU se namreč s t. i. participacijskim dogovorom lahko določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju poleg tistih, ki jih določa zakon.

Če ni v družbeni pogodbi drugače določeno, opravlja v primeru, da v d.o.o. ni nadzornega sveta, njegove funkcije skupščina družbenikov. Po določbi 505. člena v zvezi s 1. odst. 507. člena ZGD-1 namreč skupščina družbenikov med drugim odloča tudi o naslednjih vprašanjih, ki so sicer v pristojnosti nadzornega sveta:

– postavitvi in odpoklicu poslovodij;

– ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;

– postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;

– uveljavitvi zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju.

To pomeni, da je mogoče nemožnost imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet vsaj deloma nadomestiti na ta način, da se s participacijskim dogovorom omogoči sodelovanje predstavnikov sveta delavcev na sejah skupščine, kadar le-ta odloča o zgoraj navedenih vprašanjih. Pri tem pa imajo predstavniki sveta delavcev na seji skupščine seveda lahko le pravico do razprave brez pravice glasovanja. Glasovanje v skupščini namreč poteka po kapitalskem principu.

Ko razmišljamo o teoretično možnih oblikah sodelovanja delavcev v organih d.o.o., seveda pride v poštev tudi uveljavitev instituta delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v poslovodstvu družbe. Določba 515. člena ZGD-1 namreč omogoča, da ima d.o.o. lahko tudi več poslovodij, pri čemer lahko delujejo skupno (kolektivno poslovodstvo) ali kot posamični poslovodje. Če je poslovodstvo kolektivno, je lahko njegov član tudi delavski direktor s funkcijami po ZSDU. Ker gre v vašem primeru za družbo z manj kot 500 zaposlenimi, je odločitev o uvedbi delavskega direktorja fakultativna.