Izobraževanje vseh članov sveta delavcev je zagotovo eden temeljnih pogojev za njihovo uspešno delo. Kot predsednik sveta sem zahteval, da podjetje pokrije stroške ustreznega razpisanega seminarja za vseh sedem članov, ki so bili izvoljeni, direktor pa je – čeprav še ni izkoriščena dogovorjena kvota sredstev za ta namen – zaradi “varčevanja” dovolil, da se seminarja na stroške podjetja udeleživa le midva z namestnikom. Ali je direktor upravičeno odklonil plačilo stroškov in odobritev plačane odsotnosti za potrebe izobraževanja tudi ostalim članom sveta delavcev?

Zakon zagotavlja vsakemu članu sveta delavcev najmanj pet plačanih dni (40 ur) letno za izobraževanje. Ker gre za zakonsko zagotovljeni minimum, podjetje posameznemu članu sveta delavcev te pravice načeloma ne more odreči.

Direktor torej lahko zavrne dovoljenje za udeležbo določenih članov sveta delavcev na izbranem izobraževanju le v primeru, da bi odsotnost posameznega člana v danem trenutku resneje ogrozila nemoten potek delovnega procesa. Vendar pa mu mora v tem primeru seveda zagotoviti možnost, da pripadajoče število plačanih ur za izobraževanje izkoristi kdaj drugič.

Posebej zanimivo pa je vprašanje dolžnosti pokrivanja stroškov za izobraževanje članov sveta delavcev, in sicer zato, ker zakon le-tega izrecno ne rešuje (govori samo o “plačanih urah” za izobraževanje) in je potrebno odgovor najti šele preko ustrezne interpretacije zakona.

Za odgovor na omenjeno vprašanje sta bistveni predvsem dve določbi ZSDU, in sicer sta to določbi 63. in 65. člena. Prva določa izobraževanje kot “pravico” članov sveta delavcev, druga pa določa obveznost delodajalca, da pokriva “nujne stroške” za delo sveta delavcev. Ker zakon po eni strani določa izobraževanje kot pravico, po drugi pa za pokrivanje stroškov takšnega izobraževanja ne predvideva posebnih sredstev, je torej logično, da je treba tovrstne stroške uvrstiti v kategorijo nujnih stroškov, ki jih je dolžan na podlagi določbe 1. odstavka 65. člena delodajalec pokrivati neposredno. Le v primeru, če se svet delavcev in delodajalec s t. i. participacijskim dogovorom posebej dogovorita, da so stroški za izobraževanje del sredstev, dogovorjenih po 2. ali 3. odst. 65. člena ZSDU (kar pa je na zgoraj povedano lahko tudi vprašljivo), je dolžan svet delavcev kriti stroške izobraževanja svojih članov iz tega zneska. A dokler dogovorjena kvota sredstev v ta namen ni izkoriščena, delodajalec članom sveta delavcev skladno z določbo 4. odstavka 65. člena ZSDU ni upravičen odrekati izobraževanja po lastni presoji.