V letošnjem letu pričakujemo statusno spremembo družbe, verjetno pripojitev ali pa združitev. Kateri so pogoji za »imenovanje sveta v skladu zakonom« pri novem delodajalcu po 67. a členu ZSDU oziroma v katerem primeru se članstvo ohrani?

Določba 67. a člena ZSDU v prvem in drugem odstavku pravi: “(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve do spremembe delodajalca, član sveta delavcev ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu z zakonom. (2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če so izpolnjeni pogoji za novo imenovanje sveta delavcev.«

Določba je prav glede vprašanja, ki ga postavljate zelo nejasna, tako da sem glede tega tudi sam v dilemi, neke uradne ali druge kolikor toliko jasne razlage pa doslej v pravni literaturi še nisem zasledil. Kot prvo moti že pojem »imenovanje«, kajti člani sveta delavcev so po zakonu izvoljeni in ne imenovani. Pogoji za izvolitev sveta delavcev pa so podani pri vsakem delodajalcu po 1. členu ZSDU, ki zaposluje več kot 20 delavcev, tako da je res težko ugotoviti kakšne morebitne druge »zakonske pogoje«, razen navedenega, je imel zakonodajalec v mislih, in v katerih konkretnih primerih je ta določba v resnici sploh aktualna. Po tej logiki so namreč »pogoji za novo imenovanje sveta delavcev« izpolnjeni praktično v vseh primerih, ki jih zajema določba, kar bi pomenilo, da je le-ta nesmiselna. Vendar pa je treba upoštevati načelo »lex nihil frustra facit« (zakon ničesar ne predpiše brez razloga oziroma tja v en dan), zaradi česar ni mogoče zaradi njene navidezne nelogičnosti pristati na morebiten takšen zaključek, ampak je nujno najti razlago, ki bo ustrezala razumnemu preudarku (»lex semper intendit, quod convenit rationi« – zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku).

Edino, kar bi utegnilo privesti do neke smiselne razlage citirane določbe, je morda dejstvo, da pogoji za novo imenovanje sveta delavcev načeloma niso izpolnjeni, dokler ne poteče mandat sedanjemu svetu delavcev. Po mojem mnenju je tako mogoče to določbo v praksi smiselno uporabiti v primeru, če so vsi člani sveta delavcev (in vsi delavci, ki jih zastopa) prešli k novemu delodajalcu, tako da lahko svet delavcev kot celota tudi pri njem nadaljuje z opravljanjem svojih zastopniških funkcij do konca mandata. Če preide le del kolektiva in z njimi le del članov obstoječega sveta delavcev (kadar gre za »prenos dela podjetja«), ti člani sveta delavcev pri novem delodajalcu uživajo le varstvo v smislu 3. odstavka 67. a člena ZSDU, ne morejo pa (kot posamezniki) več opravljati soupravljalskih funkcij.

Ob navedeni predpostavki je torej mogoče določbo 1. odstavka 67. a člena ZSDU razlagati tako, da svet delavcev v primeru pripojitve (celotne) družbe k drugi družbi ali v primeru združitve (spojitve) družbe z drugo družbo ohrani svoj status zastopnika »prevzetih delavcev« tudi pri novem delodajalcu. Kljub dilemam, ki se v zvezi s tem odpirajo, ta rešitev vsekakor ima svojo notranjo logiko, kajti v nasprotnem primeru bi statusna sprememba družbe lahko za konkretne delavce pomenila poslabšanje njihovega pravnega položaja zaradi nemožnosti uresničevanja soupravljalskih pravic v skladu z zakonom (vsaj začasno – do izvolitve novega »enotnega« sveta delavcev pri novem delodajalcu). In prav to je imel verjetno zakonodajalec s citirano določbo namen preprečiti.

Povedano velja tudi v primeru, če je v družbi, h kateri se konkretna družba pripaja ali s katero se združuje, pred statusno spremembo že obstajal svet delavcev, kajti ta svet delavcev lahko zastopa le tiste delavce, ki so ga izvolili, ne pa tudi (novo)prevzetih delavcev. Prevzeti delavci imajo zato pravico k novemu delodajalcu prenesti tudi »svoj« že izvoljeni svet delavcev. Tako v primeru pripojitve ene družbe k drugi kot v primeru združitve dveh prej samostojnih družb navedeno seveda pomeni, da bosta pri novem delodajalcu začasno obstajala dva sveta delavcev kot zastopnika prejšnjih ločenih kolektivov zaposlenih, kar vsekakor predstavlja izjemo od načela »ena družba – en svet delavcev«, ki pa je logična posledica doslednega spoštovanja določbe 67. a člena ZSDU. Delodajalec bo pač moral v tem primeru do izvolitve novega sveta delavcev s strani »združenega« kolektiva zaposlenih enakopravno sodelovati z dvema svetoma delavcev kot enakopravnima zastopnikoma celotnega kolektiva, kar pa ob uveljavitvi ustreznih metod dela (npr. skupni sestanki) načeloma ne bi smelo predstavljati posebno hudega problema. Ne nazadnje v številnih podjetjih obstaja več različnih sindikatov, s katerimi morajo delodajalci sodelovati na smiselno enak način.

Problem v zvezi s tem, ki ga zakon ne rešuje, pa je vprašanje, kdaj nastopijo pogoji za izvolitev novega (enotnega) sveta delavcev v združenem kolektivu, kajti mandati obeh »začasnih« svetov delavcev se seveda običajno ne pokrivajo, tako da je razpis novih volitev težko vezati na iztek mandata samo enega ali drugega. Po drugi strani pa so, kot je bilo uvodoma omenjeno, pogoji za izvolitev in nastop funkcije novega sveta delavcev načeloma izpolnjeni šele po preteku mandata prejšnjemu oziroma prejšnjima.

Toda slej ko prej je pri novem delodajalcu pač treba priti do novega (enotnega) sveta delavcev, zato je v vsakem primeru treba poiskati neko smiselno rešitev tega vprašanja, ki bo ohranila »ratio« določbe 1. odstavka 67. a člena ZSDU (t.j. preprečitev »soupravljalskega vakuuma« za katerikoli del novega oziroma združenega kolektiva zaposlenih), obenem pa ne bo po nepotrebnem preveč odstopala od siceršnjih pravil o rokih za izvedbo volitev sveta delavcev. Verjetno pa v opisani situaciji realno ni možno najti rešitve, ki ne bi »skrajšala« mandata vsaj enemu od obeh svetov delavcev. Zato bi bila najprimernejša rešitev, po kateri bi bil datum volitev za nov svet delavcev in nastop njegove funkcije vezan na iztek krajšega izmed obeh mandatov ob upoštevanju določbe 1. odstavka 45. člena ZSDU (volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred iztekom tega mandata, novi svet delavcev pa začne izvrševati svoje pravice od dneva izteka tega mandata). Hkrati naj bi seveda (predčasno) prenehal mandat tudi drugemu od obeh »začasnih« svetov delavcev. To izjemo od zakonskih določil o trajanju mandata sveta delavcev pa je vsekakor mogoče upravičiti z močnejšo pravico delavcev do uresničevanja sodelovanja pri upravljanju, ki jo, kot rečeno, skuša varovati (sicer dejansko nekoliko nerodno zapisana) določba 67. a člena ZSDU.